Fed ključno obrestno mero pustil nespremenjeno, trije uradniki želeli zvišanje

Predstavniki ameriške centralne banke Fed so obrestne mere ohranili nespremenjene, vendar je razdeljeno glasovanje pokazalo, da je med nekaterimi odločevalci vse trdnejše prepričanje, da so za zajezitev ponovnega pospeševanja inflacije potrebne višje obresti.

Zvezni odbor za odprti trg (FOMC) je z devetimi glasovi proti trem odločil, da ključno obrestno mero ohrani v razponu med 3,5 in 3,75 odstotka. Predsedniki Feda v Dallasu Lorie Logan, Clevelandu Beth Hammack in v Minneapolisu Neel Kashkari so glasovali proti odločitvi ter se zavzeli za zvišanje obrestne mere za četrt odstotne točke.

Izjava odbora po koncu zasedanja je bila sicer enaka tisti, ki jo je objavil po junijskem srečanju. Predstavniki Feda so ponovili zavezo, da bodo "zagotovili stabilnost cen".

To je bilo že peto zaporedno zasedanje, na katerem so obrestne mere pustili nespremenjene. Vendar nasprotni glasovi nakazujejo, da bo predsednik Feda Kevin Warsh, ki je položaj prevzel maja, vse težje vztrajal pri nespremenjeni politiki, če se bo zaskrbljenost zaradi inflacije stopnjevala.

Indeks S&P 500 je po odločitvi zmanjšal izgube, donosnost dveletnih ameriških državnih obveznic pa je upadla. Warsh je obljubil, da bo inflacijo vrnil na dvoodstotni cilj Feda, vendar ni izrecno dejal, da bo za dosego tega cilja zvišal obrestne mere.

Več predstavnikov centralne banke je ocenilo, da je denarna politika trenutno ustrezno naravnana, obenem pa nakazalo, da bi lahko podprli zvišanje obrestnih mer, če se cenovni pritiski kmalu ne bodo umirili. Fedov prednostni kazalnik inflacije se je v zadnjih mesecih zvišal in maja na medletni ravni dosegel 3,4 odstotka. Novi podatki o inflaciji bodo objavljeni v četrtek.

Naraščajoči pritiski

Junijski podatek o inflaciji, ki je bil nižji od pričakovanj, je nekoliko zmanjšal pritisk na predstavnike Feda, da bi ta teden zvišali obrestne mere. Cene življenjskih potrebščin v ZDA so se prejšnji mesec zaradi pocenitve bencina med začasnim premorom v vojni z Iranom znižale prvič po šestih letih. Ločeno poročilo je pokazalo, da so se tudi cene pri proizvajalcih zvišale manj od pričakovanj.

Kljub temu se oblikovalci denarne politike spoprijemajo z vse močnejšimi cenovnimi pritiski, potem ko je ponovna zaostritev vojne ceno nafte brent potisnila nad 100 dolarjev za sod. Čeprav so se cene nafte v zadnjih dneh znova znižale, se je brent v sredo zjutraj še vedno gibal blizu 90 dolarjev.

Negotovost glede konflikta je skupaj z novim valom carin in razcvetom povpraševanja, ki ga spodbuja umetna inteligenca, okrepila strahove, da bi lahko inflacija dalj časa ostala povišana. Ameriški trg dela medtem že več mesecev beleži zmerno, vendar stabilno rast zaposlenosti, stopnja brezposelnosti pa ostaja nespremenjena.

Zaradi te kombinacije dejavnikov je Loganova v začetku meseca pozvala k zmernemu zvišanju obrestnih mer. Podobno je Hammackova ocenila, da je inflacija večja skrb kot zaposlenost.

Fed je v izjavi po zasedanju ponovil, da se gospodarska dejavnost povečuje s "solidnim tempom", ter znova poudaril, da sta rast kapitalskih naložb in produktivnosti močni. Predstavniki centralne banke so inflacijo še naprej označevali kot povišano glede na njen dvoodstotni cilj.

Ugibanja o zvišanju obrestnih mer

Nekateri ekonomisti so pred zasedanjem napovedovali, da bi Warsh lahko presenetil vlagatelje in podprl zvišanje obrestnih mer. Terminske pogodbe na obrestno mero zveznih sredstev so v dneh pred zasedanjem nakazovale do 40-odstotno verjetnost takšne odločitve.

Nekateri poznavalci Feda so ocenili, da bi bila takšna poteza politično preudarna, saj bi zvišanje obrestnih mer bliže novembrskim vmesnim volitvam lahko sprožilo oster odziv predsednika Donalda Trumpa.

Trump je večkrat pozval k nižjim obrestnim meram, nazadnje v ponedeljek. Warsh, ki ga je Trump v začetku leta imenoval za položaj predsednika Feda, je dejal, da bodo odločitve o denarni politiki ostale neodvisne od političnih vplivov.