EURIBOR na najvišji ravni po novembru 2024: Kako visoko še lahko spleza?

Evropska centralna banka (ECB) bo v sredo in četrtek odločala o ključnih obrestnih merah, s tem pa tudi o stroških zadolževanja v prihodnjih mesecih. Evropska inflacija se je junija upočasnila s 3,2 na 2,8 odstotka, vendar so zaradi vnovične zaostritve razmer na Bližnjem vzhodu cene nafte znova začele naraščati, kar bi lahko okrepilo inflacijske pritiske. ECB želi inflacijo srednjeročno ohraniti pri dveh odstotkih. Ker je inflacija še vedno nad ciljno ravnjo, bodo vlagatelji pozorno spremljali, ali bo centralna banka nakazala nadaljnje zaostrovanje denarne politike.

Spomnimo, ECB je pred dobrim mesecem dni na zasedanju prvič po letu 2023 zvišala ključne obrestne mere. Preverili smo gibanje EURIBOR – medbančne obrestne mere, po kateri si evropske banke med seboj posojajo denar in ki pomembno vpliva na višino obrestnih mer potrošniških in stanovanjskih posojil.

Trimesečni EURIBOR najvišje po novembru 2024

EURIBOR je sprva dobil krila v začetku marca. Takrat so trgi zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in močne rasti cen nafte začeli pričakovati rast inflacije ter začeli vračunavati, da bodo obrestne mere dalj časa ostale višje. Sledilo je obdobje nestanovitnosti in zmerne rasti tako šest- kot tudi trimesečnega EURIBOR, ki ga pri izračunu višine obrestnih mer posojil upoštevajo slovenske banke.

Opaznejša rast EURIBOR se je začela po 6. juliju. Pred dnevi je dosegel najvišjo vrednost po novembru leta 2024, od takrat pa se je malenkost znižal, vendar ostaja tik pod 20-mesečnim vrhom. Trimesečni EURIBOR je trenutno tik pod 2,5 odstotka (pri 2,483 odstotka), medtem ko je šestmesečni tik pod 2,7 odstotka (na 2,688 odstotka).

Od začetka leta se je šestmesečni EURIBOR povišal za skoraj pol odstotne točke. Pol odstotne točke višja obrestna mera pri 200 tisoč evrov vrednem stanovanjskem posojilu pomeni okoli 45 evrov višji mesečni obrok. Skupno preplačilo posojila pa bi se povečalo za približno 10.800 evrov.

Analitiki vrh pričakujejo ob koncu leta

Analitiki, ki svoje napovedi oddajajo na Bloombergovem terminalu, ocenjujejo, da bo trimesečni EURIBOR najvišjo vrednost dosegel konec leta. V tretjem trimesečju napovedujejo, da bo zrasel na 2,51 odstotka, do konca leta pa na 2,54 odstotka. Pri svojih ocenah so precej enotni. Najnižjo napoved je podal Poon Panichpibool iz tajske Krung Thai Bank, ki trimesečni EURIBOR ob koncu tretjega četrtletja pričakuje pri 2,3 odstotka. Na drugi strani pa se od drugih najbolj oddaljuje ocena banke UBS. Trimesečni EURIBOR v tretjem trimesečju pričakujejo pri 2,61 odstotka.

Banke višajo obrestne mere za nova posojila

Kot so pokazale naše analize ponudbe bank, so obrestne mere stanovanjskih in potrošniških posojil v zadnjih mesecih rasle. Najnovejši podatki Banke Slovenije (BS) to potrjujejo. Pri stanovanjskih posojilih se je povprečna fiksna obrestna mera maja zvišala na 3,1 odstotka, kar je najvišja raven po januarju 2025. Tudi potrošniška posojila s fiksno obrestno mero so se dražila, čeprav počasneje kot stanovanjska. Povprečna fiksna obrestna mera je maja zrasla na 5,9 odstotka. Nazadnje je bila tako visoko maja 2025.

Pri spremenljivih obrestnih merah pa so se posojila maja celo pocenila. Povprečna spremenljiva obrestna mera stanovanjskega posojila se je maja znižala s štiri na 3,4 odstotka. Pri potrošniških posojilih pa se je povprečna obrestna mera znižala s 7,4 na 7,3 odstotka. Kot smo pisali, podatki ECB kažejo, da se zelo redki Slovenci še odločajo za posojila s spremenljivo obrestno mero.

Kakšne bodo poteze ECB?

Čeprav finančni trgi na julijskem zasedanju ECB ne pričakujejo spremembe ključnih obrestnih mer, rast EURIBOR kaže na dvom vlagateljev, da je cikel zaostrovanja denarne politike že končan. Številni vlagatelji so zvišanje na četrtkovem zasedanju že odpisali, višje cene nafte pa so denarno politiko znova postavile pod vprašaj. Obnovljeni spopadi na Bližnjem vzhodu in negotovost glede ladijskega prometa skozi Hormuško ožino povečujejo tveganje nadaljnje rasti cen energentov.

ECB bo morala odločitev sprejeti teden pred najnovejšimi podatki o julijski inflaciji ter podatkih o rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v drugem trimesečju. Ključno vprašanje ostaja, kako se bo ECB odzvala na najnovejšo rast cene nafte.

Vsi anketiranci v anketi Bloomberga napovedujejo, da se stroški zadolževanja v četrtek ne bodo spremenili. Večina jih nato pričakuje, da se bo obrestna mera za depozite septembra zvišala za četrtino odstotne točke, na 2,5 odstotka.

Novi podatki od junijskega zasedanja ECB po ocenah Bloomberga verjetno ne bodo zadosten razlog za takojšnje ukrepanje že na julijskem srečanju. Cene nafte in plina so blizu osnovnega scenarija, ki so ga oblikovalci politik opisali prejšnji mesec, inflacija pa se je upočasnila bolj od pričakovanj. Anketa ECB o bančnih posojilih, ki bo objavljena danes, verjetno ne bo pomembno spremenila slike. To daje uradnikom čas, da ocenijo, kako se bodo razmere razvijale poleti.