EURIBOR na 21-mesečnem vrhu: bodo stanovanjska posojila še dražja?

Cene nepremičnin se ne ustavljajo, obseg novih stanovanjskih posojil pa se je junija v Sloveniji opazno zmanjšal, so pokazali podatki Banke Slovenije (BS). Slovenci so junija najeli manj novih stanovanjskih posojil vseh ročnosti. K zmanjšanju povpraševanja je verjetno prispevala tudi rast povprečne efektivne obrestne mere (EOM), ki se v letu 2026 vztrajno zvišuje.

Svet Evropske centralne banke (ECB) se bo v sredo in četrtek sestal na rednem zasedanju o denarni politiki, ki bi nadaljnjo posojilno dejavnost lahko še upočasnila. Kaj pričakujejo analitiki, kaj trgi in kaj sporoča gibanje EURIBOR?

EURIBOR na najvišji ravni v skoraj dveh letih

Medbančna obrestna mera EURIBOR, po kateri si evropske banke posojajo denar, se je v zadnjih tednih občutno zvišala. V drugi polovici avgusta sta se hitreje začela vzpenjati tako tri- kot tudi šestmesečni EURIBOR. Šestmesečni, na katerega je vezana večina slovenskih stanovanjskih posojil s spremenljivo obrestno mero, se je povzpel proti 2,8 odstotka in dosegel najvišjo raven po sredini novembra leta 2024. Trimesečni EURIBOR, ki je nižji, pa je v zadnjih tednih rastel še hitreje in pred dnevi dosegel 2,5 odstotka, kar je najvišje po januarju 2025.

Analitiki in trgi niso enotni

''EURIBOR je v letu 2026 spet začel naraščati, kar kaže na spremembo smeri denarne politike Evropske centralne banke (ECB),'' je zapisal analitik Bloomberga Adria Rudi Lukačić. Po ponovni okrepitvi inflacijskih pritiskov, predvsem zaradi višjih cen energije, je ECB junija ključno obrestno mero za depozite zvišala za 25 bazičnih točk na 2,25 odstotka in s tem prekinila predhodni cikel rahljanja denarne politike.

Ekonomisti menijo, da bo ECB ta teden zvišala obrestne mere, vendar po tem ne bo sledilo nadaljnje zaostrovanje denarne politike. Gre za precej globlji scenarij od pričakovanj, ki jih trenutno odražajo finančni trgi, je pred dnevi poročal Bloomberg. Velika večina sodelujočih v Bloombergovi anketi pričakuje, da bo ECB v četrtek depozitno obrestno mero zvišala za četrt odstotne točke, na 2,5 odstotka, nato pa jo bo na tej ravni ohranila vse do leta 2027. Trgovci na finančnih trgih medtem v cene že vračunavajo še približno tri dodatna zvišanja obrestnih mer do sredine prihodnjega leta.

Obrestne mere bodo dlje časa višje

''Rast EURIBOR odraža tudi pričakovanja finančnih trgov, da bodo obrestne mere dlje časa ostale na povišanih ravneh,'' pravi Lukačić. Trgi trenutno pričakujejo še eno zvišanje obrestnih mer ta teden, zaradi česar se je trimesečni EURIBOR sredi poletja povzpel z 2,3 na 2,7 odstotka. Tudi Lukačić pričakuje, da bo ECB septembra obrestne mere zvišala še enkrat, nato pa jih do konca leta ohranila nespremenjene

Analitiki na Bloombergu, ki napovedujejo gibanje trimesečnega EURIBOR, so si edini, da bo do konca leta presegel 2,5 odstotka, kar nakazuje, da bo ECB ključne obrestne mere zvišala za 25 bazičnih točk. Mediana napovedi iz septembrske ankete za tretje trimesečje znaša 2,52 odstotka, za konec leta pa 2,55 odstotka.

Slovenci junija pritisnili na zavoro

Junija so slovenska gospodinjstva najela za 161,3 milijona evrov novih stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero in ročnostjo nad 10 let. To je vidno manj kot maja, ko je bilo sklenjenih za 183 milijonov evrov stanovanjskih posojil. Gre za najmanjši obseg po februarju, je razvidno iz podatkov BS. Na medletni ravni je bil obseg novih posojil še vedno večji. Junija lani je bilo sklenjenih za 155 milijonov evrov novih stanovanjskih posojil.

Pri posojilih ročnosti od pet do 10 let je bil upad večji. Sklenjenih je bilo za 24,08 milijona evrov stanovanjskih posojil. To je manj kot maja (29,43 milijona evrov) ter junija leta 2025 (28,71 milijona evrov). Pri vseh ročnostih se je povprečna začetna obrestna mera zvišala. Povprečna efektivna obrestna mera je junija dosegla 3,66 odstotka, kar je največ po septembru 2024.