Vztrajno slabljenje jena je konec junija doseglo novo prelomnico, saj je japonska valuta v primerjavi z ameriškim dolarjem zdrsnila na najnižjo raven v zadnjih štirih desetletjih. To je znova sprožilo vprašanja o dejavnikih, ki vztrajno pritiskajo na njeno vrednost.
Eden ključnih je tako imenovani "carry trade" z jenom. Gre za strategijo, pri kateri si vlagatelji sredstva izposodijo v jenih po nizki obrestni meri, nato pa jih usmerijo v donosnejše naložbe v tujini in zaslužijo z razliko v obrestnih merah. V nadaljevanju bomo pojasnili, kako ta strategija deluje in zakaj prispeva k slabljenju jena.
Kako deluje strategija "carry trade"?
Strategija "carry trade" temelji na izposoji denarja v valuti z nizko obrestno mero, nato pa se ta sredstva vložijo v valuto ali naložbo, ki prinaša višji donos. Cilj je ustvariti dobiček iz razlike med stroškom izposoje in donosnostjo naložbe.
Takšna strategija je običajno najbolj privlačna v obdobjih nizke tržne volatilnosti in izrazitih razlik v obrestnih merah med državami. Do tega pogosto pride, ko centralne banke vodijo različne denarne politike, ena zvišuje obrestne mere, da bi zajezila inflacijo, druga pa jih ohranja nizke, da bi spodbudila gospodarsko rast.
Denimo, da si vlagatelj izposodi milijon jenov po enoodstotni obrestni meri. Sredstva zamenja v ameriške dolarje in jih vloži v ameriške državne obveznice, ki prinašajo štiriodstotni letni donos. Če se menjalni tečaj v tem času ne spremeni, vlagatelj ustvari dobiček v višini triodstotne razlike med obrestnima merama.
Pri večini valutnih strategij "carry trade" se ta razlika v obrestnih merah obračunava sproti, običajno na dnevni ravni. Vlagatelji zato svoje pozicije pogosto ohranjajo več mesecev ali celo let, da bi povečali donos, če pa se razmere na trgih spremenijo, jih lahko tudi zelo hitro zaprejo.
Zakaj je jen priljubljena valuta za strategijo "carry trade"?
Jen že desetletja velja za eno najpogosteje uporabljenih valut za financiranje strategije "carry trade". Glavni razlog so izjemno nizke obrestne mere na Japonskem, ki jih tamkajšnja centralna banka ohranja vse od zloma nepremičninskega in borznega balona v začetku 90. let prejšnjega stoletja.
Japonska centralna banka je obrestne mere najprej znižala na ničlo, pozneje pa celo pod ničlo, da bi spodbudila gospodarsko rast. Posledično je izposoja v jenih postala bistveno cenejša kot v večini drugih pomembnejših svetovnih valut. To ni pritegnilo le institucionalnih vlagateljev, temveč tudi male vlagatelje, ki so želeli izkoristiti razlike v obrestnih merah. K priljubljenosti jena prispevajo tudi globoki in likvidni japonski finančni trgi, ki omogočajo enostavno izposojo velikih zneskov.
Po podatkih Japonskega združenja za finančne terminske posle je povprečni mesečni obseg zunajborznega trgovanja z valutnimi izvedenimi finančnimi instrumenti med januarjem in junijem dosegel 985,7 bilijona jenov, kar je več kot dvakrat toliko kot pred desetletjem. Čeprav ta podatek ne meri neposredno obsega strategij "carry trade", kaže na veliko zanimanje japonskih vlagateljev za trgovanje na valutnih trgih, tudi za strategije, ki temeljijo na izkoriščanju razlik v obrestnih merah.
Čeprav je Japonska centralna banka (BoJ) od leta 2024 postopoma začela zviševati obrestne mere v okviru normalizacije denarne politike, njena ključna obrestna mera še vedno znaša le odstotek. To je občutno manj kot v številnih drugih razvitih gospodarstvih, kjer na primer v Avstraliji znaša 4,35 odstotka, v ZDA pa ciljni razpon znaša med 3,50 in 3,75 odstotka.
Kako strategija "carry trade" vpliva na jen?
Ker strategija "carry trade" običajno vključuje prodajo jenov in nakup drugih valut ali tujih naložb, povečuje ponudbo jena na deviznih trgih. To posledično ustvarja pritisk na znižanje vrednosti japonske valute.
Če vlagatelji pozneje začnejo zapirati te pozicije, na primer zato, ker pričakujejo zvišanje japonskih obrestnih mer, prodajo tuje naložbe oziroma valute in ponovno kupijo jene, s katerimi poplačajo izposojena sredstva. Če to hkrati stori večje število vlagateljev, se lahko vrednost jena hitro okrepi.
Kljub temu "carry trade" ni edini dejavnik, ki vpliva na gibanje jena. Pomembno vlogo imajo tudi japonska trgovinska bilanca, globalni gospodarski obeti ter povpraševanje po varnih naložbah v obdobjih povečane negotovosti na finančnih trgih.
Ali strategija "carry trade" skrbi japonske oblasti?
Japonske oblasti že dlje časa opozarjajo, da so prevelika nihanja tečaja jena nezaželena, vendar pri tem le redko neposredno izpostavijo posamezne tržne strategije, kot je "carry trade", kot glavni razlog za gibanje valute.
Da bi omejile špekulacije proti jenu, oblasti občasno posežejo po ustnih opozorilih, pa tudi po neposrednih ukrepih na deviznem trgu, z nakupi jenov in prodajo dolarjev. V mesecu dni od konca aprila so za podporo domači valuti namenile skoraj 74 milijard dolarjev. Takšni ukrepi imajo praviloma zgolj kratkotrajen učinek, če jih ne spremljajo širše spremembe v gospodarski politiki, zato številni vlagatelji še naprej stavijo na šibkejši jen.
Zaradi velikega obsega strategij "carry trade", financiranih v jenih, jih pozorno spremljajo tudi oblikovalci politik po drugih državah. Če bi vlagatelji množično in hitro zapirali svoje pozicije, bi to lahko povzročilo močne premike na valutnih, obvezniških in delniških trgih ter povečalo nestanovitnost tudi zunaj Japonske.
Kakšna tveganja prinaša strategija "carry trade"?
Pri tej strategiji vlagatelji računajo, da bo razlika med obrestnimi merami dovolj velika, da bo pokrila morebitne izgube zaradi neugodnih valutnih gibanj. Prav spremembe menjalnih tečajev pa predstavljajo največje tveganje. Valute lahko namreč nihajo precej bolj izrazito, kot so razlike v obrestnih merah, zato lahko hitro izničijo pričakovane donose iz strategije "carry trade".
Japonski bankovci jeni, razporejeni v Kjotu na Japonskem. Foto: Kentaro Takahashi/Bloomberg
Primer: vlagatelj si izposodi milijon jenov in jih ob menjalnem tečaju 100 jenov za dolar pretvori v 10.000 dolarjev, s katerimi kupi ameriško državno obveznico. Po enem letu je naložba vredna 10.400 dolarjev. Če se jen v tem času okrepi na 80 jenov za dolar, je vrednost naložbe ob pretvorbi nazaj v jene le še 832.000 jenov, manj od prvotno izposojenega zneska. Močna apreciacija jena lahko tako v kratkem času izniči dobičke, ki so se nabirali zaradi ugodne razlike v obrestnih merah.
To se je zgodilo tudi leta 2024, ko sta nepričakovano zvišanje obrestnih mer japonske centralne banke in šibkejši gospodarski podatki iz ZDA sprožila močno okrepitev jena. Trgovci so začeli množično zapirati pozicije "carry trade" in kupovati jene, kar je še dodatno okrepilo gibanje valute.
Podoben scenarij bi se lahko ponovil, če bi vlagatelji začeli pričakovati hitrejše zviševanje obrestnih mer na Japonskem ali če bi se oblasti odločile za neposredno posredovanje na trgu v podporo jenu. Za zdaj pa večina vlagateljev pričakuje, da bodo japonske obrestne mere še naprej precej nižje kot v drugih velikih gospodarstvih. Zato jen ostaja ena izmed najbolj priljubljenih valut za financiranje strategij "carry trade".
.webp){kind=icon}
