Šibek jen je za japonske oblasti vse večji glavobol, saj prispeva k dražjemu uvozu in višjim življenjskim stroškom gospodinjstev.
Pritisk se je okrepil konec aprila, ko je valuta zdrsnila na najnižjo raven po juliju 2024. Oblasti so se odzvale z obsežnim posegom na trgu: za podporo jenu so v približno mesecu dni namenile skoraj 74 milijard dolarjev, največ doslej v takšnem obdobju, kar je valuto sprva močno okrepilo.
Toda učinek ni trajal dolgo. Jen je 30. junija v primerjavi z dolarjem zdrsnil na najnižjo raven po letu 1986, kar je znova pokazalo, da imajo valutne intervencije brez širšega zasuka v denarni politiki omejen domet. Ta padec je med vlagatelji okrepil pričakovanja, da bi lahko ministrstvo za finance znova poseglo po deviznih rezervah, ki so konec maja znašale 1,09 bilijona dolarjev. Finančna ministrica Satsuki Katayama je ob tem hitro ponovila, da so oblasti "pripravljene ustrezno ukrepati, kadar koli bo to potrebno".
Zakaj je jen šibek?
Na jen pritiska več dejavnikov. Največji je razkorak med še vedno zelo nizkimi japonskimi obrestnimi merami ter precej višjimi v ZDA in drugih velikih gospodarstvih. Ta razlika spodbuja vlagatelje, da si denar poceni izposodijo v jenih in ga preusmerijo v donosnejše naložbe v tujini. Odlivi kapitala zato že dlje časa slabijo japonsko valuto. Japonska centralna banka je junija sicer zvišala ključno obrestno mero na najvišjo raven v 31 letih, vendar ta po mednarodnih merilih ostaja nizka.
Jen dodatno bremenijo skrbi glede stanja japonskih javnih financ. Država ima dolg, ki presega 200 odstotkov BDP, največ med velikimi gospodarstvi, proračunski primanjkljaji pa ostajajo visoki. To krepi bojazen, da vlada zapravlja več, kot si lahko privošči, in lahko spodkoplje zaupanje v japonske naložbe ter samo valuto.
Pritisk na jen je okrepila tudi ameriško-izraelska vojna z Iranom. Japonska je skoraj povsem odvisna od uvoza energije, več kot 95 odstotkov nafte pa uvozi z Bližnjega vzhoda, zato je zelo ranljiva za morebitne motnje v regiji. Dražja nafta pomeni višje račune za energente, ki jih mora Japonska plačevati v dolarjih, kar povečuje povpraševanje po tuji valuti in dodatno slabi jen.
Konflikt na Bližnjem vzhodu je obenem okrepil inflacijske pritiske po svetu in spremenil pričakovanja glede ameriških obrestnih mer: namesto znižanj trgi vse bolj upoštevajo možnost novih zvišanj. Dolarske naložbe so zato še privlačnejše, kar dodatno pritiska na japonsko valuto.
Zakaj šibek jen povzroča skrb?
Padec jena v zadnjem desetletju je Japonsko spremenil v cenovno dostopnejšo destinacijo za milijone tujih turistov, hkrati pa povečal dobičke največjih japonskih izvoznikov.
Toda za gospodarstvo, ki je močno odvisno od uvoza energije in surovin, ima šibka valuta tudi visoko ceno. Dražji uvoz zvišuje stroške, spodbuja inflacijo za gospodinjstva in pritiska na marže podjetij, ki poslujejo predvsem na domačem trgu. Zaradi vse večjih življenjskih stroškov sta pred prihodom sedanje premierke Sanae Takaichi položaj izgubila že dva predsednika vlade.
Japonska vlada ima tudi zunanjepolitični razlog, da si želi močnejši jen. Ameriški predsednik Donald Trump je šibko japonsko valuto večkrat kritiziral, saj po njegovem mnenju japonskim proizvajalcem daje nepošteno trgovinsko prednost. To vprašanje je bilo tudi del trgovinskih pogajanj med državama.
Kaj lahko Japonska stori za podporo jenu?
Japonska ima za zajezitev padanja jena na voljo več možnosti, najhitrejše orodje pa je neposreden poseg na valutnem trgu. To pomeni, da oblasti kupujejo ali prodajajo valuto, da bi vplivale na njen tečaj. S takšnimi ukrepi trgom sporočajo, da ne bodo dopuščale pretiranih nihanj, obenem pa lahko odvrnejo špekulante od stav na nadaljnji strm padec ali nenaden skok valute.
Japonska je v preteklosti že večkrat obsežno posegla na valutne trge, da bi vplivala na gibanje jena. Dolga leta je bil cilj večinoma njegovo slabljenje, v zadnjem obdobju pa so intervencije usmerjene v krepitev valute. Pred aprilskim posegom so bile zadnje takšne intervencije, izvedene leta 2024, ko je vlada za nakupe jenov in podporo valuti namenila skoraj 100 milijard dolarjev. Vse štiri intervencije tistega leta so se zgodile pri tečaju okoli 160 jenov za dolar, kar je to raven utrdilo kot neuradno mejo, pri kateri so oblasti pripravljene ukrepati.
Oblastem za vpliv na trg ni vedno treba dejansko kupovati ali prodajati jenov. Pogosto najprej posežejo po verbalni intervenciji: visoki uradniki opozorijo špekulante, da pretiranih premikov ne bodo dopuščali. Že izjave finančnega ministra ali najvišjega uradnika za valutno politiko lahko hitro premaknejo trge. Pri tem uporabljajo skrbno odmerjene formulacije, s katerimi stopnjujejo pritisk in nakazujejo, kako blizu je dejanski poseg. Ko začnejo govoriti o "ukrepanju", trgi to običajno razumejo kot znak, da je intervencija blizu.
Kako deluje valutna intervencija?
Japonska je podpisnica mednarodnih dogovorov, po katerih naj bi menjalne tečaje praviloma določali trgi. Hkrati pa članice skupine G20 priznavajo, da lahko pretirana ali neurejena valutna nihanja ogrozijo gospodarsko in finančno stabilnost, zato imajo vlade prostor za ukrepanje, kadar se volatilnost močno poveča.
Na Japonskem odločitev o intervenciji sprejme ministrstvo za finance, operacijo pa prek manjšega števila komercialnih bank izvede japonska centralna banka. Te banke nato kupujejo jene in prodajajo dolarje, če želijo okrepiti domačo valuto, ali pa storijo obratno, če jo želijo oslabiti. Obseg transakcij je odvisen od tega, kakšen učinek želi doseči ministrstvo in kako hitro se trg odzove.
Dolarji, s katerimi Japonska kupuje jene, običajno prihajajo iz njenih deviznih rezerv, bodisi v obliki gotovine bodisi ameriških državnih obveznic. Ko je Japonska leta 2024 posegla v podporo jenu, je očitno prodala del svojih ameriških državnih obveznic. Tudi pri zadnji intervenciji konec aprila obstajajo znaki, da so oblasti posegle po tujih vrednostnih papirjih, vključno z ameriškimi državnimi obveznicami.
Da bi trgovce držali v negotovosti, uradniki intervencij pogosto ne potrdijo takoj. Ministrstvo za finance znesek, porabljen za posege, razkrije šele ob koncu vsakega meseca. Ustvarjanje dvoma in strahu pred izgubami je del vladne strategije, zato imajo izjave uradnikov na trgu posebno težo.
Kako učinkovite so valutne intervencije?
Ko Japonska poseže na valutni trg, je prvi odziv običajno zelo izrazit. V preteklih primerih se je jen proti dolarju v nekaj sekundah okrepil za približno dva jena, v nekaj urah pa za štiri do pet jenov. Vendar takšni učinki pogosto hitro izzvenijo, če se ne spremenijo tudi temeljni gospodarski razlogi, zaradi katerih valuta slabi.
Devizne rezerve so namenjene predvsem zaščiti gospodarstva ob večjih finančnih pretresih ali nepričakovanih dogodkih, ne pa neskončnemu podpiranju valute. Intervencije lahko oblastem kupijo nekaj časa, dokler se tržne razmere ne obrnejo, a enostranski posegi praviloma ne morejo ustaviti širšega tržnega trenda.
To se je pokazalo tudi letos, ko so oblasti 30. aprila posegle na trg, morda pa tudi v naslednjih dneh. Jen se je sprva občutno okrepil, a je učinek hitro popustil. Do začetka junija je znova oslabel na približno 160 jenov za dolar, do konca meseca pa zdrsnil na 40-letno dno pri 162,40 jena za dolar.
Ali lahko oblasti še naprej podpirajo jen z intervencijami?
Ključno vprašanje ni, ali ima vlada za nadaljnje posege dovolj denarja, temveč ali in kdaj so ti smiselni. Devizne rezerve ministrstva za finance v višini 1,09 bilijona dolarjev oblastem dajejo veliko manevrskega prostora. A ponavljajoče se intervencije imajo omejeno vrednost, če ne spremenijo osnovne smeri trga.
Poleg tega morajo oblikovalci politik upoštevati tudi stranske učinke. Nenadni premiki tečaja, ki jih sprožijo neposredne intervencije, lahko podjetjem otežijo oblikovanje cen, plačevanje obveznosti in zaščito pred valutnimi nihanji. Hkrati lahko povzročijo velike izgube vlagateljem, ki stavijo, da se bo valuta še naprej gibala v dotedanji smeri.
Za vlado takšni posegi prinašajo tudi politična in diplomatska tveganja. Lahko sprožijo očitke o valutni manipulaciji, čeprav so ti praviloma glasnejši, kadar je cilj oslabiti jen in s tem pomagati izvoznikom. Takšne očitke je precej težje utemeljiti, kadar vlada ukrepa zato, da bi valuto okrepila.
Ali lahko oblasti jen okrepijo tudi drugače?
Poleg neposrednih posegov na valutnem trgu bi se Japonska lahko šibkega jena lotila tudi z ukrepi, ki naslavljajo širše denarne in gospodarske temelje. Teoretično bi zaostrovanje denarne politike pomagalo, saj bi zmanjšalo razliko med japonskimi in ameriškimi obrestnimi merami ter naredilo naložbe v jenih privlačnejše. V praksi pa se je razlika med obrestnimi merami obeh držav že zmanjšala na manj kot polovico ravni iz časa pred koncem japonske politike negativnih obrestnih mer marca 2024, jen pa je kljub temu še naprej izgubljal vrednost.
Druga možnost bi bila spodbujanje podjetij, naj kapital vrnejo domov in več vlagajo na Japonskem. Več domačih naložb bi povečalo povpraševanje po naložbah v jenih, močnejša gospodarska rast pa bi lahko Japonsko sčasoma naredila privlačnejšo tudi za tuje vlagatelje. Takaichi je junija predstavila strateški načrt za spodbujanje zasebnih naložb v ključne panoge, kot so umetna inteligenca, polprevodniki, obramba in ladjedelništvo, kar je del širših prizadevanj za hitrejšo rast japonskega gospodarstva.
Tudi fiskalna reforma, na primer omejevanje javne porabe in zmanjševanje vse večjega državnega dolga, bi lahko dolgoročno podprla jen, saj bi okrepila zaupanje v japonske javne finance in povečala privlačnost japonskih naložb.
Vendar bi večina teh ukrepov verjetno potrebovala čas, da bi prinesla rezultate. Po besedah Tsuyoshija Uena, glavnega ekonomista pri NLI Research Institute, ima vlada na voljo zelo malo takojšnjih orodij, s katerimi bi lahko obrnila padec valute. "Trg to ve, in mislim, da je to eden od razlogov, zakaj jen še naprej slabi," je dejal Ueno.
Kakšno je stališče ZDA do šibkega jena?
V Washingtonu so na pretirano slabljenje jena precej občutljivi. Januarja je newyorška izpostava Feda v imenu ameriškega finančnega ministrstva pri finančnih institucijah preverjala dogajanje na trgu dolarja in jena, kar je nato sprožilo izrazit odboj japonske valute.
Donald Trump Japonski že dolgo očita, da jen namerno drži prenizko, s čimer naj bi si zagotavljala trgovinsko prednost. Marca lani je nastopil ostreje in kot možen odgovor omenil carine na japonsko blago. Japonska je sicer na nadzornem seznamu ameriškega finančnega ministrstva zaradi valutnih praks, vendar ne izpolnjuje vseh pogojev, da bi jo ZDA označile za valutno manipulatorko.
ZDA in Japonska sta septembra v skupni izjavi poudarili, da so intervencije dopustne predvsem takrat, ko gre za pretirano volatilnost ali neurejene razmere na trgu, ne pa za pridobivanje konkurenčne prednosti. To Japonski v praksi vseeno pušča nekaj manevrskega prostora, če bi morala ukrepati. Takšen poseg bi praviloma vnaprej uskladila z ameriškimi oblastmi, Washington pa bi ukrep, namenjen krepitvi jena, najverjetneje sprejel precej naklonjeno.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je kljub temu nedavno jasno nakazal, katera pot se mu zdi primernejša: japonski centralni banki bi bilo treba omogočiti zvišanje obrestnih mer, jen pa pustiti, da najde ustreznejšo raven.
.webp){kind=icon}
