"Ščurki" z Wall Streeta: ali zasebni dolg skriva novo finančno krizo?

Odkar je eno najbolj znanih imen z Wall Streeta Jamie Dimon trg zasebnega dolga kritiziral z besedami, da ko vidiš enega ščurka, jih je verjetno še več, se ni veliko spremenilo. Številne družbe, med drugim zloglasni Blue Owl Capital, še vedno omejujejo zahteve po izplačilu iz svojih zasebnih skladov, na drugi strani pa nekateri udeleženci trga svarijo pred velikim borznim upadom, ki bo izviral prav iz tega sektorja.

Na trgu zasebnega dolga – sektorja nebančnega posojilništva, vrednega med 1,8 do treh bilijonov dolarjev, v katerem institucionalni in maloprodajni vlagatelji zagotavljajo neposredno dogovorjena posojila zasebnim podjetjem – je prvič završalo pred približno letom dni.

Takrat sta se propadli zasebni podjetji First Brands Group in Tricolor Holdings, družbi, dejavni v avtomobilski industriji, ki sta se močno zanašali na zasebno financiranje. Njun propad je sprožil znamenite izjave prvega moža JPMorgana Dimona, a ker sta njuna poslovna modela dišala po domnevni goljufiji, propad ni bil razumljen kot opozorilo za celoten sektor zasebnega dolga.

Kljub temu sta primera First Brands in Tricolor med vlagatelji okrepila zaskrbljenost glede trga zasebnega dolga ter odprla vprašanje, kakšne druge težave bi se lahko skrivale pod površjem. Naslednje opozorilo je prišlo iz podjetja Blue Owl Capital, pomembnega posojilodajalca na področju zasebnega dolga, ki je močno stavil na programska podjetja. Družba je zaradi morebitnih izgub iz nekaterih svojih skladov omejila zahteve po izplačilu, ki jih vzdržuje še danes.

Vzpon sektorja zasebnega dolga

Sektor zasebnega dolga je doživel razcvet po globalni recesiji leta 2008, ko so se banke umaknile iz posojanja. Številne investicijske družbe so v tem prepoznale priložnost za ustanovitev ali širitev svojega kreditnega poslovanja, zlasti družbe zasebnega kapitala.

Banke posojila krijejo z depoziti komitentov, posojila družb za zasebno kreditiranje pa so financirana z denarjem, zbranim od zasebnih vlagateljev, kot so pokojninski skladi, državni premoženjski skladi, zavarovalnice in premožnejši posamezniki.

Po propadu Tricolor in First Brands je naslednji strel prišel iz zasebnih podjetij, ki so bila izpostavljena programskim podjetjem. Vlagatelje je namreč zaskrbelo, da bo bliskoviti razvoj umetne inteligence uničil njihove poslovne modele, kar je povzročilo val zahtev po izstopu teh skladov.

Številni upravljavci teh skladov, med drugim Apollo Global Management, BlackRock in Ares Management, so uveljavili svojo pravico, da vlagateljem preprečijo dvig celotnega zneska. Ti skladi so sicer strukturirani tako, da predvidevajo izplačila do pet odstotkov na četrtletje.

Zahteve za izplačila iz skladov zasebnega dolga so v drugem četrtletju pogosto presegle tiste iz prejšnjega obdobja, pri več kot ducat skladih pa je po ocenah Bloomberga in podatkih družbe Robert A. Stanger ostalo ujetih več kot 14,5 milijarde dolarjev kapitala, medtem ko so vlagatelji dobili izplačanih 8,6 milijarde dolarjev. To pomeni, da skladi za vsak izplačani dolar zadržijo približno 1,70 dolarja.

Bloomberg

 

Kritična prepletenost z bančnim in zavarovalniškim sektorjem

Težavno je, da so družbe zasebnega kreditiranja čedalje tesneje povezane s tradicionalnim bančnim sektorjem, zaradi česar je ta precej zapostavljen. Številne banke namreč skladom zagotavljajo posojila za povečanje donosov. S sektorjem so tesno povezane tudi zavarovalnice.

Prav ta prepletenost vzbuja črnogledne napovedi, da bi se lahko kakršnakoli morebitna kriza zasebnega dolga hitro preselila v bančni sektor. Dimon je letos omilil potencialni vpliv, ki bi ga imela vrsta neplačil zasebnih posojil na širši finančni sistem, in trdil, da neurejena panoga kljub nekaterim šibkim točkam ne pomeni "sistemskega" tveganja. "Dejanski kreditni položaj se ni toliko poslabšal," je dejal.

Medijsko pozornost je vzbudil tudi upravljavec Lee Robinson, ki je zaslovel zaradi svoje stave proti ameriškemu hipotekarnemu trgu leta 2008. Danes novo priložnost vidi v naraščajočih tveganjih na trgu zasebnega kreditiranja. Vendar namesto da bi neposredno stavil proti sektorju, se osredotoča na morebitne posredne učinke in odpira kratke pozicije proti nekaterim največjim podpornikom tega trga – zavarovalnicam.

Lansko poročilo Mednarodnega denarnega sklada (MDS), ki je zajelo 471 tradicionalnih bank v ZDA in evroobmočju, je pokazalo, da so evropske banke nebančnim subjektom odobrile toliko posojil, da bi lahko v primeru izrednih razmer njihovi kapitalski količniki najvišje kakovosti upadli v povprečju za 120 baznih točk. Za ameriške posojilodajalce znaša potencialni padec njihovih količnikov osnovnega lastniškega kapitala prvega reda (CET1) 65 baznih točk.

Kazalniki kakovostnega kapitala merijo najvišjo kategorijo lastniškega kapitala finančne institucije – predvsem navadni temeljni kapital prvega reda (CET1) – v primerjavi z njenimi tveganju prilagojenimi sredstvi. Največja banka na svetu JPMorgan Chase trenutno denimo ohranja standardizirani kapitalski količnik osnovnega kapitala prvega reda (CET1) v višini 14,3 odstotka. V primeru izrednih razmer bi lahko upadel na 13,65 odstotka. Fedovo minimalno pričakovanje stoji pri 11,5 odstotka.

Likvidnost bank bi bila ogrožena tudi, če bi nebančne institucije črpale vsa sredstva, ki so jim jih banke odobrile, a jih še niso izplačale. MDS je navedel, da štiri odstotke analiziranih ameriških bank ne bi imelo likvidnih sredstev za izpolnitev teh zahtev, medtem ko bi druge banke prišle v resne likvidnostne težave.

Med temi je Deutsche Bank, ki je marca letos opozorila na izpostavljenost v višini 26 milijard evrov do zasebnih posojil. Banka je navedla, da ni izpostavljena "občutnim tveganjem" v zvezi z nebančnimi finančnimi institucijami, vendar bi se lahko soočila s potencialnimi posrednimi tveganji prek medsebojno povezanih portfeljev in nasprotnih strank.

Po podatkih raziskave banke UBS povprečna izpostavljenost do nebančnih strank med največjimi evropskimi bankami znaša okoli osem odstotkov, pri Deutsche pa okoli 30 odstotkov. Še ena velika evropska banka, Barclays, je v poslovnem poročilu za prvo četrtletje letošnjega leta razkrila izpostavljenost do zasebnih posojil v višini 20,3 milijarde dolarjev.

Razmere so tako skrb vzbujajoče, da je celo Evropska centralna banka (ECB) letošnjo pomlad opozorila, da je treba pozorno spremljati vlogo zasebnih posojil pri financiranju, povezanem z umetno inteligenco.

Izpostavljenost v Evropi je manj povezana z umetno inteligenco in programsko opremo, je pa večja v kemijskem sektorju. Barnaby Martin, vodja oddelka za evropsko kreditno strategijo pri Bank of America Global Research, je za CNBC povedal, da bi lahko kemijski sektor ter vpliv kitajskega izvoza blaga in surovin na celino pomenili težave. "Prav tam se v Evropi najbolj koncentrirajo težave s kreditnimi izgubami."

"Skladi zasebnega dolga so močno izpostavljeni številnim podjetjem z visokim finančnim vzvodom in z dolgovi s spremenljivimi obrestnimi merami, med katera sodijo tudi tehnološka podjetja. Ob morebitnem večjem valu neplačil bi se učinki lahko razširili po celotni finančni verigi vse do zavarovalnic in pokojninskih skladov, ki so v zadnjih letih povečali alokacijo v alternativne naložbe, med katere sodijo skladi zasebnega dolga," je povedal analitik Darjan Pavšič iz Triglav Investments.

Pavšič opozarja, da pri zasebnih trgih ni sekundarnega trga, ki bi absorbiral prodajni pritisk, zato bi prišlo do prisilne prodaje likvidnih sredstev, kot so delnice in obveznice, za pokritje odlivov, kar bi še dodatno poglobilo upad javnih kapitalskih trgov, ki bi se znašli v hudi korekciji.

Enako skrb vzbujajoče so tudi poteze velikih zasebnih družb, ki v ZDA vse pogosteje vnaprej kupujejo milijardne pakete še neodobrenih potrošniških posojil, saj stavijo, da bodo ti prinesli večje donose kot druge naložbe. Kritiki opozarjajo, da model lahko spodbuja pretirano odobravanje posojil in spominja na prakse pred krizo leta 2008.

Bloomberg Mercury

 

Financiranje razcveta umetne inteligence

Trg zasebnega dolga je čedalje bolj povezan tudi z umetno inteligenco, predvsem z gradnjo podatkovnih centrov. Lansko jesen je zasebni kapital sklenil rekordne sporazume s tehnološkimi podjetji za financiranje infrastrukture umetne inteligence.

Družbe Pimco, Blue Owl in Morgan Stanley so oktobra sklenile sporazum o financiranju podatkovnega centra Hyperion podjetja Meta v vrednosti 30 milijard dolarjev, kar velja za največji posel na trgu zasebnega dolga doslej.

Sledili so tudi drugi. Podjetje Global Infrastructure Partners, ki je del skupine BlackRock, se je lani združilo z družbo MGX, da bi kupilo podjetje Aligned Data Centers v še enem rekordnem poslu, ki vrednoti podjetje na 40 milijard dolarjev, navaja Bloomberg. Po navedbah Bloomberga sta družbi Apollo in Blackstone zagotovili tudi približno 36 milijard dolarjev financiranja za razvoj infrastrukture podjetja Anthropic.

Čez lužo poteka do zdaj največji investicijski val v infrastrukturo za umetno inteligenco. Po ocenah banke Morgan Stanley naj bi skupne naložbe do leta 2028 dosegle 2.900 milijard dolarjev, pri čemer naj bi hiperskalerji samo letos za te namene prispevali približno 700 milijard dolarjev.

Analitiki Morgan Stanleyja nadalje ocenjujejo, da bo približno 1.400 milijard ameriških dolarjev teh naložb financiranih iz denarnih tokov ameriških hiperskalerjev, preostalih 1.500 milijard ameriških dolarjev pa bo treba zagotoviti iz zunanjih virov financiranja. Po njihovih ocenah bi lahko trg zasebnega dolga zapolnil več kot polovico te finančne vrzeli.

Ta posojila se lahko izkažejo kot katalizator nove krize ob morebitnem poku mehurčka umetne inteligence. Gre namreč za vprašanje, ali bo umetna inteligenca kadarkoli ustvarila dovolj prihodkov, da bo upravičila svojo ceno.

Hiperskalerji in tehnološka podjetja na trgu zasebnega dolga prav tako izdajajo zasebne obveznice. To postaja nov vir financiranja bilijonskega razcveta umetne inteligence, saj tehnološkim podjetjem omogoča prodajo dolga neposredno kapitalsko močnim zavarovalnicam, poroča Bloomberg. Po podatkih Private Placement Monitor je izdaja do konca maja letos dosegla približno 81 milijard dolarjev, kar je največ za to obdobje od začetka merjenja leta 2016.

Sočasno upada vrednost tehnoloških poslov zasebnega kapitala. Od konca minulega leta se je močno zmanjšala,, saj so vlagatelji v dobi umetne inteligence postali previdnejši pri vrednotenju podjetij, kaže junijsko poročilo svetovalnega podjetja Bain. Po njihovih podatkih je skupna vrednost globalnih prevzemnih poslov v prvem četrtletju upadla za 70 odstotkov na 20 milijard dolarjev.

Na trgu prihaja tudi do prodaje dela zasebnih posojil za podatkovne centre. Med odmevnejšimi primeri je načrtovana prodaja dela zasebnega kreditnega posojila v višini 200 milijonov dolarjev, s katerim se financira gradnja podatkovnega centra podjetja CoreWeave v ameriški zvezni državi Wyoming, je poročal Bloomberg.