Trije uradniki ameriške centralne banke so v četrtek izrazili vse večjo zaskrbljenost glede gospodarskih obetov ZDA zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, pri čemer je ena od oblikovalk politike dejala, da je skok cen nafte za zdaj spremenil ravnotežje tveganj, tako da inflacija predstavlja večjo skrb kot zaposlovanje.
"Trdila bi, da je tveganje za inflacijo trenutno večje zaradi vojne z Iranom," je v četrtek po govoru v New Havnu v zvezni državi Connecticut dejala guvernerka Feda Lisa Cook. "Kar zadeva trg dela, ga vidim kot uravnoteženega, vendar krhkega."
Cookova ni nakazala, kako naj bi se oblikovalci politike odzvali, sta pa dva njena kolega, ki sta prav tako nastopila v četrtek, dejala, da podpirata ohranitev obrestnih mer na nespremenjeni ravni, medtem ko ocenjujejo vpliv vojne na inflacijo in rast.
Preberi še
Fed brez posega v obrestne mere; Powell kljubuje pritisku Trumpa
Ključne obrestne mere ostajajo v razponu med 3,5 in 3,75 odstotka.
18.03.2026
Razbijanje mita o državnih obveznicah kot varnem zatočišču
Dolgoletno prepričanje, da obveznice zagotavljajo varnost v obdobjih padanja trgov, je vlagateljem pogosto povzročilo razočaranje. Še posebej to velja za trge, ki jih je prizadela vojna v Iranu in so pod pritiskom naraščajoče inflacije ter rastočih zveznih dolgov in primanjkljajev.
14.03.2026
Warsh se bo kot Trumpov človek na čelu Feda hitro soočil z realnostjo
Predsednik Donald Trump je za predsednika ameriške centralne banke imenoval Kevina Warsha.
31.01.2026
Evropsko gospodarstvo začenja čutiti posledice Trumpove vojne z Iranom
Posledice vojne v Iranu se postopoma prelivajo v evropsko gospodarstvo.
pred 5 urami
Kaj se zgodi, če cena nafte doseže 200 dolarjev?
Bela hiša aktivno preučuje, kaj se bo zgodilo v primeru 200-dolarskega sodčka nafte.
26.03.2026
"Smiselno je vzeti si nekaj časa za oceno razmer," je na dogodku v Washingtonu dejal guverner Feda Michael Barr. "Naša trenutna usmeritev denarne politike nam omogoča, da ohranimo stabilnost, medtem ko spremljamo prihajajoče podatke."
Barr je poudaril, da ga je že pred vojno, ki je pognala cene energije navzgor, skrbelo, da bi lahko vpliv carin na inflacijo trajal dlje kot do konca letošnjega leta.
Če se bo vojna nadaljevala dlje časa, bi lahko "skok cen energije in drugih surovin imel širše posledice tako za cene kot za gospodarsko aktivnost," je dejal. "Posebej me skrbi, da bi lahko še en cenovni šok povečal dolgoročna inflacijska pričakovanja."
Podpredsednik Feda Philip Jefferson je prav tako dejal, da bosta ključna trajanje konflikta in njegov vpliv na cene energije.
"Dolgotrajno obdobje povišanih cen energije bi lahko povzročilo pritisk na rast cen številnih drugih proizvodov," je dejal. "Kot oblikovalec politike bom spremljal, ali se ti višji stroški zasidrajo v cenah po celotnem gospodarstvu."
Ameriška centralna banka je na zasedanju 17. in 18. marca obrestne mere pustila nespremenjene ter opozorila na povečano negotovost zaradi vojne. Poskuša uravnotežiti inflacijo - ki je bila januarja približno eno odstotno točko nad ciljem 2 odstotka in naj bi zaradi rasti cen nafte še narasla - s trgom dela, kjer je bilo v zadnjem letu zelo malo novih zaposlitev.
Cookova je dejala, da so carine že odmaknile inflacijo od cilja Feda, razmere na Bližnjem vzhodu pa bi lahko imele prav tako pomemben vpliv.
"To lahko traja precej dlje, kot smo pričakovali," je dejala Cookova. "Zato menim, da se je ravnotežje tveganj trenutno premaknilo bolj v smer inflacije."
Guverner Feda Stephen Miran je na dogodku v Miamiju dejal, da še vedno pričakuje, da se bo temeljna inflacija v naslednjih 12 mesecih približala 2 odstotkoma.
Miran je dodal, da bi lahko Fed svojo bilanco stanja zmanjšal za 1 do 2 bilijona dolarjev, vendar je opozoril, da bi bili za to potrebni številni spremljajoči ukrepi in da bi proces lahko trajal več let.
Ob sodelovanju Catarine Saraive in Jonnelle Marte