Evropsko gospodarstvo začenja čutiti posledice Trumpove vojne z Iranom

Gospodarski davek vojne z Iranom vse bolj prizadeva Evropo, kjer počasnejša gospodarska rast in hitrejša inflacija grozita s poglabljanjem industrijskih, fiskalnih in političnih pritiskov po celotni regiji.

Vojaška kampanja Donalda Trumpa, katere konec ostaja enako nejasen kot ob začetku prvih napadov pred mesecem dni, države sili v zniževanje pričakovanj glede gospodarske aktivnosti, hkrati pa se pripravljajo na rast cen, ki jo poganja energija.

Za celino, ki se je šele začela otresati posledic konflikta v Ukrajini, to pomeni delno vrnitev k politikam, uporabljenim za obvladovanje tiste krize: gospodinjstvom se ponuja pomoč, centralne banke pa se znova nagibajo k zviševanju obrestnih mer.

Posledice že pritiskajo na energetsko intenzivne panoge - med drugim na nemško kemično industrijo -, pri čemer se vse bolj povečuje tveganje, da se bodo razširile širše, saj se realni dohodki prebivalstva zmanjšujejo.

Vse to bo v ospredju razprav finančnih ministrov Evropske unije, ki se bodo sestali danes. Na hitro organiziranem videoklicu jih bo o vplivu vojne in možnostih boljšega usklajevanja ukrepov obvestil direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol.

"Zelo jasno je, da so najprej in predvsem prizadeti energetsko intenzivni sektorji," je dejal Christian Keller, vodja raziskav ekonomije pri Barclaysu. "A dlje ko bo to trajalo, bolj se bo preneslo na vse sektorje in vse vhodne stroške."

Ob rasti cen nafte in plina ter strmem padcu kazalnikov razpoloženja Nemčija in Italija sodita med države, ki razmišljajo o znižanju uradnih napovedi gospodarske rasti, potem ko je že prejšnji teden bolj pesimistično oceno podala Evropska centralna banka.

Vse večji stroški za podjetja

Trenutni šok "je verjetno večji, kot si ga lahko ta trenutek predstavljamo," je v podkastu revije Economist, objavljenem v četrtek, dejala predsednica ECB Christine Lagarde. To "vodi v določeno časovno zamaknjeno oceno, kako resna je ta kriza."

Nemška kemična industrija - ki jo je močno prizadel že skok cen energije leta 2022 - opozarja na zmanjševanje proizvodnje, saj Hormuška ožina ostaja dejansko zaprta.

Proizvodnja v največji nemški tovarni amonijaka SKW Piesteritz je bila zmanjšana na tehnični minimum 85 odstotkov, medtem ko družba Evonik Industries, proizvajalka specialnih kemikalij, še ocenjuje obseg škode, s katero se lahko sooči.

 

"Še vedno je prezgodaj za natančno oceno posledic," je dejal izvršni direktor Christian Kullmann. A "Evonik se ne bo mogel izogniti posrednim posledicam spopadov."

Ladjar Hapag-Lloyd se sooča z dodatnimi tedenskimi stroški v višini od 40 do 50 milijonov dolarjev za gorivo, zavarovanje in skladiščenje. Del teh stroškov skuša podjetje pokriti z "izrednimi in kriznimi pribitki", je povedal izvršni direktor Rolf Habben Jansen.

 

 

Takšni stroški grozijo, da se bodo prelili po celotni dobavni verigi, kar bo podražilo življenje za vse. Potrošniki se tega dobro zavedajo: delež gospodinjstev, ki pričakujejo hitrejšo rast cen v naslednjem letu, se je "zelo močno" povečal, navaja francoski statistični urad.

Energetski šok bo omejil potrošnjo

Britansko modno podjetje Next opozarja, da bi lahko cene zvišalo za med 1,5 in 2 odstotka, če bi vojna trajala več kot tri mesece. Švedski Hennes & Mauritz meni, da bi dolgotrajen konflikt lahko povzročil širjenje energetskega šoka, ki bi omejil potrošnjo.

Preobrat v regiji, ki je do nedavnega pričakovala gospodarsko okrevanje in umirjeno inflacijo po lanskih trgovinskih pretresih, bi lahko imel daljnosežne posledice.

Za evrsko območje je eno ključnih vprašanj, ali bo konflikt spodbudil ali zavrl reforme, ki bi bloku omogočile večjo samostojnost v svetu, kjer se podpora ZDA krha, konkurenca Kitajske pa zaostruje. Težava za številne države ostaja tudi financiranje ukrepov za podporo gospodarstvu, saj ima pomembnejši fiskalni manevrski prostor praktično le Nemčija.

Kaj pravi Bloomberg Economics "Fiskalna politika ostaja glavno orodje za zaščito volivcev pred inflacijo. Čeprav ekonomske raziskave podpirajo ciljno usmerjene ukrepe za omejevanje spodbud za večjo porabo energije, so lahko splošni transferji širšim slojem prebivalstva politično še vedno privlačni za vladajoče. Vendar pa vse evropske vlade nimajo fiskalnega prostora za takšne ukrepe." Antonio Barroso, višji analitik za geoekonomijo.

Združeno kraljestvo se medtem sooča z nujnostjo poseganja v že tako obremenjene javne finance, da bi ublažilo stroške življenjskih potrebščin, ki krepijo populistična gibanja na obeh koncih političnega spektra. Tako kot pri ECB trgovci pričakujejo, da bo tudi Bank of England morala zvišati stroške zadolževanja.

"Vlada bo morala zelo previdno tehtati, kako bo tokrat razširila zaščitno mrežo," je za Bloomberg TV dejal Andy Haldane, predsednik Britanske gospodarske zbornice in nekdanji oblikovalec denarne politike pri Bank of England.

"Manevrskega prostora je zelo malo, Združeno kraljestvo pa je z vidika javnega dolga očitno pod drobnogledom trgov," je dodal. "Možnost napak zahteva visoko stopnjo previdnosti in preudarnosti pri širjenju teh ukrepov, čeprav bodo politični pritiski naraščali. Zdaj ni čas za drznost."

Vpogled v to, kako odločni bodo oblikovalci politik skupine G7, bo verjetno prišel že v ponedeljek, ko bodo energetski in finančni ministri zasedali na virtualnem srečanju. Francoski minister Roland Lescure je v četrtek povzel razsežnost izziva, ki ga predstavlja vojna: "Smo na presečišču gospodarskih, energetskih in inflacijskih vprašanj ter vprašanj centralnih bank."

Ob sodelovanju Philipa Aldricka, Lizzy Burden, Toma Mackenzieja, Marilen Martin in Williama Horobina.