Iran, nafta in evropske delnice: kdo največ pridobi z mirom

Po več kot 100 dneh od ameriško-izraelskega napada na Iran se Washington in Teheran pripravljata na podpis začasnega mirovnega dogovora. Obe strani razglašata zmago, vsak dan pa na površje prihajajo nove podrobnosti dogovora.

Trgi so dogovor sprejeli z navdušenjem. Sporazum naj bi namreč vnovič odprl Hormuško ožino in končal blokado iranskih pristanišč, čeprav ostajajo nerešena vprašanja, ki so obe strani sploh pripeljala do vojne, vključno z usodo iranskega jedrskega programa.

Cene nafte so pričakovano upadle. Sod severnomorske nafte brent je v sredo upadel na 79 dolarjev, kar je najnižja raven od začetnih dni marca, ko se je konflikt začel. Cene nafte brent so se glede na vrh med konfliktom znižale za skoraj 40 odstotkov, čeprav poznavalci energetskih trgov dvomijo, da bo mogoče Hormuško ožino hitro znova odpreti.

Sporazum z Iranom je vlagatelje spodbudil tudi k ponovni oceni obetov za obrestne mere, ravno v času, ko se Fed prvič sestaja pod novim vodstvom. Razen pričakovanega zvišanja obresti Banke Japonske se pričakuje, da večina centralnih bank razvitih držav ta teden ne bo sprejela nikakršnih sprememb.

Kakšen vpliv bo torej imel dolgo napovedani sporazum med Iranom in ZDA na trge? Ali bo imel večje posledice za trge, ki so ostali zunaj vala navdušenja nad umetno inteligenco, ki divja v ZDA in Vzhodni Aziji? Kateri sektorji lahko največ pridobijo?

Trije scenariji za trge

Analitiki Deutsche Bank menijo, da bi lahko umirjanje geopolitičnih negotovosti okrepilo pripravljenost vlagateljev na tveganja in pripeljalo do širšega vzpona trga. Bank Barclays medtem vidi možnost, da se rast na globalnih delniških trgih razširi onkraj tehnološko usmerjenih ameriških delnic. Dobro so razpoloženi predvsem do potrošniškega sektorja in luksuznih delnic.

Pri NLB Skladih ocenjujejo, da temeljni dejavniki za rast delniških tečajev kljub geopolitičnim napetostim, trgovinskim sporom in vprašanj glede fiskalne vzdržnosti posameznih držav ostajajo ugodni. "Globalno gospodarstvo še naprej raste, dobički podjetij ostajajo robustni, AI-razvoj pa spodbuja nov investicijski cikel, ki sega precej širše od tehnološkega sektorja. Vse več podjetij uspešno uporablja AI za izboljšanje produktivnosti, kar se postopoma odraža tudi v poslovnih rezultatih," poudarja Matej Mazi iz NLB Skladov.

Geopolitični strokovnjak Terry Haines meni, da obstajajo trije scenariji za trge: "Uspeh dogovora pomeni trajen pozitiven učinek za trge. Ožina se znova odpre, zaveza brez jedrskega orožja obstane, politika maksimalnega pritiska je potrjena. Donald Trump in republikanci nadaljujejo krepitev politične moči pred vmesnimi volitvami, trgi pa ostanejo pozitivni zaradi optimizma vlagateljev, ki se prenaša v leto 2027."

"Če Iran odstopi od zavez, ožina ostane zaprta ali se dogovor v nekaj tednih sesuje, je odgovornost Trumpova. To bi pomenilo znaten in morda dolgotrajen negativen učinek na trge. Javnost je že izčrpana zaradi gospodarskih bolečin," kot drugi scenarij navaja Haines.

Iran in ZDA drug drugemu ne zaupata. Spomnimo, ZDA so v zadnjem letu kar dvakrat napadle Iran med pogajanji za dogovor, prvič med tako imenovano 12-dnevno vojno, drugič pa na njenem začetku. Bela hiša je te dni izjavila, da Trump ne bo okleval s ponovnimi napadi, če bo menil, da Teheran ne spoštuje pogojev sporazuma.

Zato Haines kot tretjo možnost omeni meglo. "Niti jasna zmaga niti očiten neuspeh. To bi bilo rahlo negativno za trge, saj se nespremenjeno stanje nadaljuje. Trgi so navajeni zmede, povezane z Iranom, in jo bodo verjetno prebrodili, vendar z vse manjšimi koristmi. Politično pa je to negativno za Trumpa in republikance, saj odpira vrata javnemu dvomu in kredibilni kritiki."

Bloomberg

 

Neuspeli sporazum bi imel močne posledice tudi v ZDA. Še zlasti če Beli hiši ne bi uspelo pridobiti podpore kongresnikov in senatorjev za odobritev sporazuma. "Trumpov neuspeh pri Iranu bi otežil izvedbo politike na področju umetne inteligence in infrastrukture," ocenjuje Haines.

V NLB Skladih ohranjajo nadpovprečno naklonjenost delnicam v primerjavi z obveznicami. Posebno zanimive se jim zdijo ameriške delnice, ki jih podpirajo močna inovacijska baza, velika produktivnost in prilagodljivost gospodarstva. Priložnosti vidijo tudi na Japonskem, kjer korporativne reforme in izboljšanje upravljanja podjetij ustvarjajo dodatno vrednost za vlagatelje. "Vseeno pa lahko v tem nestabilnem okolju pričakujemo nekoliko povišano nihajnost," poudarja Mazi.

Vpliv na evropske trge

Panevropski indeks Stoxx Europe 600 je v sredo trgoval okoli 638 točk. Na letni ravni je pridobil sedem odstotkov, kar je manj od ameriškega S&P 500, ki se je v istem obdobju okrepil za 9,5 odstotka. Evropski indeks je potreboval več časa, da je izničil padce po začetku vojne v Iranu, tudi zato, ker vključuje manj tehnoloških velikanov.

Barclays je v sredo zvišal ciljno vrednost za indeks Stoxx 600 ob koncu leta s 620 na 670 točk ter opustil negativno stališče do evropskih delnic. Kot razlog je banka navedla nižje cene nafte in možnost, da bi dogovor med ZDA in Iranom izboljšal gospodarske obete.

Evropske delnice so od izbruha konflikta zaostajale za globalnimi tekmicami, saj so jih bremenili energetski šoki in strožji finančni pogoji. Barclays zdaj ocenjuje, da se razmerje med tveganjem in donosom v regiji kratkoročno izboljšuje, ker ti pritiski popuščajo.

Banka je pojasnila, da nova ciljna vrednost odraža tako imenovani mirovni scenarij, ki predvideva močnejšo rast dobičkov in delno okrevanje vrednotenj ob zmanjšanju geopolitičnih tveganj v drugi polovici leta. Nova ciljna vrednost pomeni približno 5,3-odstotni potencial rasti glede na torkovo zaključno vrednost pri 636 točkah.

12-mesečno ciljno vrednost indeksa Stoxx Europe 600 je zvišala tudi banka Goldman Sachs, in sicer na 660 točk. Pri tem se sklicuje tudi na odpornejšo rast dobičkov evropskih podjetij. Pri Goldmanu poudarjajo, da so rast podprli solidna nominalna rast, pozitivne revizije v energetskem sektorju, odporne marže v preostalem delu trga in optimizem, povezan z umetno inteligenco.

"Za evropske trge je sporazum kratkoročno verjetno pozitiven, celo bolj kot za ameriške," ocenjuje ekonomist Rok Spruk. "Evropa je bolj energetsko občutljiva, bolj industrijska, ciklična in manj zaščitena z velikimi tehnološkimi platformami, ki so v ZDA v zadnjih letih nosile velik del borzne odpornosti."

Goldman za Stoxx 600 pričakuje desetodstotno rast dobička na delnico v letu 2026 in petodstotno rast v letu 2027, pri čemer naj bi se zagon upočasnil zaradi pritiska višjih cen energije na marže. Po njihovi oceni tuji vlagatelji še naprej povečujejo izpostavljenost Evropi zaradi ugodnejših vrednotenj in diverzifikacije, medtem ko domači vlagatelji ostajajo previdnejši zaradi šibke gospodarske rasti in negotovosti.

"V središču pozornosti bi se lahko znašle zlasti ciklične delnice, ki so v Evropi močno zastopane. Obstaja tudi več temeljnih dejavnikov, ki govorijo v korist Evropi. Indeks Stoxx Europe 600 se trguje z razmerjem med ceno in dobičkom okoli 14, kar je približno v skladu z njegovo desetletno mediano," pa so v poročilu v sredo zapisali analitiki Deutsche Bank.

Pri NLB Skladih so naklonjeni evropskemu sektorju obrambe, pri čemer navajajo povečane obrambne izdatke na kontinentu. Prav tako navajajo sektor infrastrukture in industrije zaradi koristi od nemškega fiskalnega stimulusa, elektrifikacije in energetskih omrežij. Naklonjeni so tudi poljskim in nizozemskim delnicam.

Po drugi strani pa niso naklonjeni avtomobilski industriji, pri čemer navajajo večji pritisk kitajske konkurence ob šibkem evropskem povpraševanju in pritisk na marže. Dodatno dvomijo o sektorju kemikalij ter nemških in francoskih delnicah zaradi politične negotovosti in šibke produktivnosti.

Ekonomist Spruk je izpostavil še, da padec cen nafte, umirjanje inflacijskih pritiskov in manjša geopolitična negotovost neposredno pomagajo evropski industriji, avtomobilskemu sektorju, kemični industriji, transportu in potrošniškemu zaupanju. "Toda to ni isto kot rešitev evropskega strukturnega problema. Evropi sporazum pomaga ciklično; ne reši pa pomanjkanja tehnoloških velikanov, šibkejše produktivnosti, regulativne fragmentacije in nižje kapitalske globine v primerjavi z ZDA," sklene.