Delnice pridobivajo pred zasedanjem Feda, nafta se ceni

Rast globalnih delnic se je podaljšala že tretji dan zapored, saj vlagatelji kljub kratkoročnim geopolitičnim napetostim iščejo znake stabilnosti. Medtem vojna v Iranu še naprej pretresa energetske trge in krepi skrbi glede inflacije. Cene nafte so medtem padle.

Indeks MSCI All Country World, najširše merilo globalnih delnic, se je zvišal za 0,4 odstotka in tako dosegel najdaljši niz rasti v več kot mesecu dni. Azijske delnice so poskočile za dva odstotka, pri čemer so rast vodile družbe iz sektorja pomnilniških čipov, kot je Samsung Electronics, ki veljajo za manj izpostavljene konfliktu na Bližnjem vzhodu.

Terminske pogodbe na delniške indekse v ZDA in Evropi so zrasle za 0,5 odstotka, kar nakazuje, da bi se rast lahko razširila tudi na druge regije. Rast vrednosti odraža previden optimizem, čeprav konflikt na Bližnjem vzhodu ne kaže znakov umirjanja.

Donosi ameriških državnih obveznic so se znižali, cene pa zvišale. K boljšemu razpoloženju je prispeval 2,2-odstotni padec cene nafte brent, ki se je gibala okoli 101 dolarja za sod. Nafta se je pocenila po tem, ko je Irak sklenil dogovor o ponovni vzpostavitvi izvoza prek Turčije, da se izognejo Hormuški ožini, ter ob prizadevanjih ZDA za ponovno odprtje te ključne pomorske poti.

Preusmeritev iraške nafte prek Turčije bo le delno odpravila skrbi glede oskrbe. Proizvodnja članice OPEC se je zmanjšala na približno 1,4 milijona sodčkov na dan – kar je približno tretjina ravni pred zaprtjem Hormuza. Cena nafte brent se je letos okrepila za skoraj 70 odstotkov.

Vojna v Iranu in skorajšnje zaprtje ključne Hormuške ožine sta pretresla energetske trge, pri čemer se šok prenaša na delniške in obvezniške trge zaradi skrbi, da bodo višje cene nafte dodatno spodbudile inflacijo. Kako se bodo na to odzvali odločevalci, je trenutno v središču pozornosti vlagateljev, saj naj bi ameriška centralna banka (Fed) svojo odločitev o obrestnih merah sprejela pozneje v sredo.

Donos 10-letne ameriške obveznice padel pod 4,2 odstotka

"Vse bolj se zdi, da trgi skušajo pogledati prek trenutnih napetosti," je dejal Fawad Razaqzada iz Forex.com. "Kljub temu pa trgi ne pretiravajo z optimizmom. Če se konflikt zavleče, obstaja tveganje, da bo ponovno bolj obremenil delniške trge."

Na geopolitičnem področju je ameriški predsednik Donald Trump opustil prizadevanja za pridobivanje zaveznikov za vojno z Iranom in kritiziral partnerje, ki so njegove pozive zavrnili, hkrati pa znova poudaril, da se bo konflikt kmalu končal.

Trumpova izjava, da ne potrebuje sodelovanja Nata ali drugih držav, je "trge pravzaprav pomirila, saj kaže, da se razmere morda ne bodo razvile v obsežno vojno," je dejal Hitoshi Asaoka, glavni strateg pri Asset Management One.

Kljub temu sta ZDA in Izrael nadaljevala napade, pri čemer ni jasno, kdaj bi se operacije lahko končale. Izrael je sporočil, da je v nočni operaciji ubil iranskega varnostnega vodjo Alija Larijanija. Trump je zagrozil z razširitvijo napadov na otok Kharg, glavno izvozno središče Irana, medtem ko so države v Perzijskem zalivu še naprej tarča napadov brezpilotnih letal, ki jih pošilja Iran.

"Vlagatelji naj pričakujejo nadaljnjo nestanovitnost, dokler se razmere na energetskem trgu ne stabilizirajo," je dejal strateg Louis Navellier. Dejstvo, da ameriške delnice rastejo kljub višjim cenam nafte, po njegovem mnenju kaže na pričakovanja glede solidnih dobičkov podjetij in gospodarske rasti.

Na drugih trgih se je indeks dolarja znižal za 0,1 odstotka, saj vlagatelji čakajo na odločitev Feda. Med surovinami se je zlato pocenilo za 0,1 odstotka in padlo pod pet tisoč dolarjev za unčo. Pocenil se je tudi bitcoin, in sicer za 0,7 odstotka in ostal malo nad 74 tisoč dolarjev.

"Stabilizacija cen nafte podpira povpraševanje po državnih obveznicah, vendar brez trajnega umirjanja cenovnih pritiskov trge še vedno bolj kot monetarna politika usmerja geopolitika," je dejal Brendan Fagan, makro strateg Bloomberg Intelligence.

Obrestne mere nespremenjene?

Pozornost se bo pozneje v sredo preusmerila na Fed, za katerega se pričakuje, da bo obrestne mere pustil nespremenjene. V ospredju pa bo vprašanje, kako se bo odzval, če bodo posledice vojne njegovo politiko potisnile v nasprotne smeri.

Trgovci z obveznicami zmanjšujejo del stav, ki so prej prispevale k temu, da so trgi že skoraj izključili možnost znižanja obrestnih mer letos. Čeprav sprememb v sredo ni pričakovati, bodo odločevalci predstavili napovedi glede prihodnje poti obrestnih mer. Trgi bodo pozorno spremljali tudi novinarsko konferenco predsednika Feda Jeroma Powella, predvsem glede ocene vpliva višjih cen energentov ob znakih ohlajanja trga dela.

"Če se konflikt zavleče in potisne cene energentov – ter s tem inflacijo – višje, bo to okrepilo dolar in dodatno zmanjšalo možnosti za rahljanje denarne politike Feda," je zapisal analitik Tony Sycamore iz IG Australia.

Dogajanje v podjetjih:

Izvršni direktor Nvidie Jensen Huang je dejal, da podjetje pospešuje proizvodnjo H200 pospeševalnikov umetne inteligence za kupce na Kitajskem.

BHP Group je za novega izvršnega direktorja imenoval Brandona Craiga, saj se največji svetovni rudar sooča z upočasnjevanjem kitajskega gospodarstva in preusmeritvijo v bolj agresivno rast pri bakru.

Alibaba je zvišala cene svojih rešitev za umetno inteligenco in shranjevanje podatkov za do 34 odstotkov zaradi večjega povpraševanja in višjih infrastrukturnih stroškov.

Kitajske delnice, povezane s podjetjem OpenClaw, so poskočile po optimističnih izjavah vodje Nvidie o potencialu agentov umetne inteligence.

Qualcomm načrtuje odkup dodatnih delnic v vrednosti 20 milijard dolarjev in zvišanje četrtletne dividende.

Boeing je opozoril, da bodo na rezultate prvega četrtletja negativno vplivale težave v proizvodnji, vključno z nižjim številom dobav širokotrupnih letal, napakami pri ožičenju modela 737 Max ter stroški sanacije ključnega dobavitelja.