Zgodovinsko najvišji IPO – zakaj delnice eksplodirajo prvi dan in kako lahko zaslužite

Na finančnih trgih obstaja trenutek, ki skoraj vedno pritegne največ pozornosti vlagateljev – prvi dan trgovanja oziroma prva javna ponudba delnic (IPO). Takrat trg prvič aktivno določa ceno podjetja. Razlika med ceno IPO in ceno ob zaključku ne kaže le na vrednotenje podjetja, temveč tudi na razmerje med ponudbo in povpraševanjem, likvidnost ter predvsem trenutno razpoloženje trga.

Zgodovinsko gledano, največji skoki cen ob IPO-jih redko odražajo resnično kakovost podjetja. Pogosteje se zgodi, da trg preneha racionalno ocenjevati vrednost in začne agresivno slediti zgodbi, pripovedi in pričakovanjem glede prihodnosti.

V tem članku predstavljamo pregled nekaterih največjih zgodovinskih donosov prvih dni trgovanja in opozarjamo, na kaj morate biti pozorni, če želite doseči visok donos ali se izogniti morebitnim izgubam.

Ko trg pozabi na vrednost in sledi zgodbi

Najbolj skrajni primeri tega pojava izhajajo iz dot-com obdobja konec devetdesetih, ko so bili vlagatelji za internetna podjetja pripravljeni odšteti skoraj katerokoli ceno. Takrat IPO ni služil več le za določanje vrednosti, ampak je postal trenutek, ko trg ceno skoraj popolnoma prezre in se odloča zgolj glede na zgodbo podjetja.

VA Linux Systems iz leta 1999 ostaja simbol te evforije. Skoraj 700-odstotna enodnevna rast je še vedno med zgodovinskimi rekordi. Leto prej je na podoben način hitro raslo podjetje theglobe.com, ki je zabeležilo več kot 600-odstotno rast, medtem ko so podjetja, kot sta Red Hat in eBay, že prvega dne trgovanja dosegla trištevilčne donose.

Tudi Netscape, katerega IPO iz leta 1995 številni štejejo za začetek investicijske dobe interneta, je pokazal podoben vzorec. Trg je v enem dnevu popolnoma spremenil vrednost podjetja.

Poudariti je pomembno, da to ni pojav, omejen na eno obdobje. Tudi v novejšem času se trg, kadar se pojavi dovolj močna zgodba, odzove skoraj enako. Podjetje Beyond Meat je leta 2019 doživelo pravi bum na borzi, medtem ko sta Airbnb in LinkedIn že prvega dne podvojila svojo vrednost. Najnovejši primer prihaja iz tehnološkega sektorja. Figma iz leta 2025, ki smo jo podrobno analizirali po močnem padcu, je ob debiju zabeležila rast kar 250 odstotkov, kar potrjuje, da se isti vzorci ponavljajo vsakič, ko kapital usmeri pozornost na prevladujoče teme, kot sta programska oprema in umetna inteligenca.

V zadnjih dneh prihaja nov primer iz obrambnega in tehnološkega sektorja, kjer prevladujejo zgodbe o umetni inteligenci in dronih, povezane z naraščajočimi napetostmi v svetu.

Podjetje Swarmer Inc, ki razvija programsko opremo za drone, uporabljene v dejanskih bojnih razmerah, je doseglo enega najbolj spektakularnih uvodnih nastopov na trgu. Delnice, ki so začele pri petih dolarjih, so se v določenem trenutku povzpele za več sto odstotkov, na koncu prvega dne pa so zabeležile približno 520 odstotkov rasti.

Posebnost tega primera je, da razkriva, kaj se skriva za tako močno rastjo. Trg v tem primeru ni upošteval finančnih rezultatov podjetja, ki so bili jasni: prihodki padajo, izgube rastejo. A trga to v tistem trenutku ni zanimalo - ni kupoval trenutne vrednosti podjetja, temveč njegov potencial v svetu z naraščajočimi vojaškimi izdatki in neposredno uporabo umetne inteligence v konfliktih, četudi finančna slika tisti hip tega ni odražala.

V takih trenutkih cena ne odraža bilance stanja, temveč postane neposredna funkcija pričakovanj. Pričakovana prihodnja rast se ne gradi postopoma, ampak se v nekaj urah trgovanja vključi v ceno. Takrat IPO postane popolna manifestacija tržne evforije.

Kaj stoji za velikimi skoki delnic ob IPO-jih

Na prvi pogled se taki skoki lahko zdijo kot dokaz moči podjetja, a v resnici pogosto odražajo pojav, imenovan podcenjevanje (underpricing). IPO-cena redko prikazuje dejansko vrednost podjetja; običajno gre za kompromis med podjetjem, investicijskimi bankami in velikimi vlagatelji, da se zagotovita uspešna razdelitev delnic in miren začetek trgovanja. Zato velik skok prvega dne pogosto pomeni, da je trg pripravljen plačati več, kot je podjetje sprva zahtevalo.

Ta vzorec se običajno pojavi v okoliščinah, kjer prevladuje močna investicijska zgodba, ko je omejena ponudba delnic, povpraševanje pa je visoko tako med institucionalnimi kot malimi vlagatelji. V takem okolju se pogosto pojavi strah pred zamudo (slišali boste tudi izraz FOMO), kar še pospeši rast cene in poveča nihajnost. V teh trenutkih IPO odraža predvsem likvidnost in razpoloženje trga.

Regionalne razmere

Ko primerjamo te primere z regijo Adria, so razlike še posebej vidne. Lokalni trgi imajo manj IPO-jev in ožjo bazo vlagateljev, kar omejuje gibanje cen prvega dne. Kljub temu so se tudi v regiji včasih pojavila obdobja močnega zanimanja za IPO-je, še zlasti pred globalno finančno krizo.

Hrvaška in Slovenija sta takrat izstopali z najbolj odmevnimi primeri. IPO podjetja HT leta 2007 je pokazal, da lahko povpraševanje preseže ponudbo tudi na manjših trgih, medtem ko je Nova KBM v Sloveniji istega leta s preplačano izdajo delnic dokazala, da lahko vlagatelji v določenih obdobjih zelo odločno ukrepajo tudi zunaj glavnih finančnih centrov.

Podoben vzorec se je pojavil pri novejšem primeru slovenske zavarovalnice Vzajemna, ki je bila 4. marca uvrščena na Ljubljansko borzo. Po statusni spremembi in vstopu na borzo z nominalno ceno delnice en evro, je povpraševanje močno preseglo ponudbo, prve transakcije pa so se sklepale po cenah tudi do 20-krat višjih od nominalne vrednosti. Do konca dneva se je trgovanje ustalilo okoli osmih evrov na delnico.

Tudi primeri, kot sta INA in Spana, kažejo podoben vzorec, a z bistveno manjšo intenzivnostjo, kar jasno nakazuje, da sta ključna dejavnika likvidnost in razširjenost baze vlagateljev.

Če te primere primerjamo med seboj, postane očitno, da velikost prvega dneva rasti ni odvisna predvsem od kakovosti podjetja, ampak od tržnega okolja, v katerem poteka IPO. Ko vlada močna investicijska zgodba, lahko trg že prvega dne zabeleži izjemne premike, medtem ko se na manj razvitih trgih proces odvija precej bolj zmerno in temelji na osnovah podjetja. Tudi v regiji Adria obstajajo primeri pomembnih skokov, pri čemer še zlasti izstopa Vzajemna.

IPO-ji: kako izkoristiti priložnost in se izogniti pasti

IPO je pogosto najboljši pokazatelj razpoloženja na trgu. Največji skoki se zgodijo, ko se močna zgodba podjetja ujema z velikim povpraševanjem ne glede na obdobje – od dot-com ere in popandemične rasti tehnologije do najnovejšega vala investicij v umetno inteligenco (AI). A če podjetje nima stabilne finančne osnove in vzdržnega poslovnega modela, lahko takojšnja evforija hitro izzveni in vaša naložba v portfelju postane rdeča.

Če želite iz IPO-ja iztržiti največ, je ključno preveriti, ali je finančna slika podjetja trdna in ali obstaja prepričljiva zgodba o podjetju in industriji, v kateri deluje. To je kombinacija, ki lahko prinese hitre donose. Hkrati pa bodite previdni pri dolgoročnem zadrževanju delnic, saj lahko prekomerno precenjena podjetja hitro doživijo korekcijo.

Če temeljna analiza pokaže, da je podjetje res kakovostno, lahko takšna korekcija pomeni priložnost za dodatno naložbo.

V tem smislu IPO ni le način financiranja podjetja, ampak tudi trenutek, ko trg najbolj jasno razkriva svoje razmišljanje. Prav prvi dan trgovanja pa ostaja čas, ko se ta pričakovanja najhitreje in najbolj neposredno pretvorijo v ceno.