Zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu je v torek pretreslo tudi Ljubljansko borzo. Indeks SBITOP je izgubil skoraj pet odstotkov in trgovanje končal pri 2.721 točkah, kar je največji dnevni upad po letu 2022. Pocenile so se vse delnice prve kotacije, a že dan za tem so vlagatelji vse izgube izničili.
Delnice so si v sredo že opomogle. Krka je ujela večino padca in se spet približala 227 evrom, kar kaže, da geopolitični šoki na manjših trgih pogosto povzročijo predvsem kratkoročne premike.
Takšni dogodki odpirajo tudi vprašanje likvidnosti slovenskega kapitalskega trga – oziroma kako hitro lahko vlagatelj večjo naložbo sploh unovči. Pomembno pa je poudariti, da ta analiza ne napoveduje množičnega umika kapitala, temveč zgolj prikazuje, kako bi v praksi potekala prodaja večjega portfelja na razmeroma majhnem trgu.
Preberi še
Po polomu polet Ljubljanske borze
Indeks slovenskih blue chipov SBITOP v sredo pridobil več kot 4 odstotke
pred 21 urami
Presenečenje Vzajemne: delnice prvi dan trgovanja skočile tudi do 20 evrov - dan zaključile nižje
Knjiga naročil je pred začetkom trgovanja nakazovala, da bi lahko videli pocenitev delnic Vzajemne.
pred 22 urami
Razprodaja na Ljubljanski borzi: SBITOP z največjim padcem od leta 2022
Delnice po vsem svetu se cenijo, obveznice pa so še poglobile izgube, saj konflikt ne kaže znakov umiritve.
03.03.2026
Borze krvavijo - je to priložnost za cenejše nakupe? Tako odgovarja naš analitik
Regionalni kapitalski trgi so zabeležili negativne odzive in sledili trendu padanja, ki je bil prisoten tudi na svetovnih borzah. Česa se morajo zavedati dolgoročni vlagatelji?
02.03.2026
Analitiki so izračunali, da pri likvidnejših delnicah to lahko traja en dan, pri manj likvidnih pa tudi več tednov.
Torkov padec je bil največji dnevni zdrs indeksa SBITOP po letu 2022, ko so evropske delniške trge pretresali energetska kriza, vojna v Ukrajini in hitro zviševanje obrestnih mer.
Ljubljanska borza je manj likvidna, zato delnice nosijo premijo
Slovenski kapitalski trg je v primerjavi z velikimi evropskimi borzami majhen in zaradi omejene likvidnosti vlagatelji pogosto zahtevajo določeno premijo oziroma višjo pričakovano donosnost. Obstaja namreč večje tveganje, da večje naložbe ne bo mogoče hitro prodati brez vpliva na ceno.
Kljub temu se likvidnost v zadnjih letih izboljšuje in po podatkih Ljubljanske borze se je promet občutno povečal. Februarja letos je skupni promet znašal 62,7 milijona evrov, januarja pa 71,9 milijona evrov, kar je precej več kot v večjem delu leta 2023, ko je mesečni promet pogosto znašal med 20 in 40 milijoni evrov.
Največji delež prometa odpade na delnice, medtem ko je promet z obveznicami in strukturiranimi produkti precej manjši.
Za milijon delnic Krke ali NLB lahko prodamo razmeroma hitro
Na domačem trgu je po besedah Ljubljanske borze število delnic z zadostno globino trga omejeno. "Od razpoložljive globine trga na strani proti-ponudbe je odvisno, ali se bo naročilo izvršilo v celoti ali delno ter ali v okviru enega posla ali več manjših – gre pa vedno za avtomatiziran postopek, ki ga izvede trgovalni sistem," pravijo na domači borzi.
Pri večjih prodajnih naročilih je lahko cenovni zdrs zaradi omejene likvidnosti razmeroma hitro opazen. "Pri delnicah, ki imajo vzdrževalca likvidnosti je zdrs praviloma manjši, vendar pa vzdrževalci likvidnosti vseeno ne morejo zagotoviti izvedbe milijonskega posla brez vpliva na ceno," pojasnjujejo.
Opozarjajo tudi na varovalne mehanizme, ki ob občutnejših spremembah tečaja začasno prekinejo trgovanje, s tem pa ravno omogočajo udeležencem čas, da se odzovejo na takšno veliko naročilo. Tako se je zgodilo na prvi trgovalni dan Vzajemne.
Po besedah Domna Kregarja iz Ilirike je odgovor na vprašanje o prodaji večjega svežnja delnic precej odvisen od izbrane delnice. "Drži, da je likvidnost na Ljubljanski borzi omejena, kar pomeni, da so nakupi večjih količin vrednostnih papirjev lahko zahtevni in terjajo premišljeno strategijo. Treba pa je dodati, da se je likvidnost v zadnjih letih izboljšala," pravi Kregar.
Pri večjih poslih lahko vlagatelji uporabijo tudi poseben mehanizem trgovanja v svežnju. "Gre za način trgovanja, pri katerem institucionalni vlagatelji ali posamezniki z večjimi pozicijami v eni transakciji kupijo ali prodajo večje število vrednostnih papirjev. Posel se dogovori neposredno med kupcem in prodajalcem zunaj rednega trgovanja, nato pa se potrdi prek borznega sistema," pojasnjuje.
Takšen mehanizem omogoča, da velik posel ne vpliva neposredno na tržno ceno delnice, čemur bi se pri enakem obsegu v rednem trgovanju težko izognili. Če takšna možnost ni na voljo, mora vlagatelj naročilo oddati v knjigo naročil in ga razdeliti.
Na Ljubljanski borzi je bil danes sklenjen tak večji posel v svežnju z delnicami Krke. V svežnju je bilo zamenjanih 11.900 delnic po ceni 227 evrov, kar pomeni skupno vrednost približno 2,7 milijona evrov. Cena v svežnju je bila nekoliko nižja od zadnjega tečaja v rednem trgovanju, kjer je delnica Krke danes dosegla 229 evrov ob prometu približno dva milijona evrov, kar pomeni, da je bil sveženjski posel celo večji od celotnega prometa z delnico v rednem trgovanju.
"Delnice Krke in NLB so najbolj prometne, zato prodaja v vrednosti milijona evrov pri omenjenih podjetjih ni posebej zahteven podvig – seveda ob upoštevanju trenutnih tržnih razmer," dodaja Kregar.
Pri drugih delnicah lahko prodaja traja več dni ali tednov
Pri drugih delnicah prve kotacije je likvidnost občutno manjša."Pri delnicah Petrola, Zavarovalnice Triglav in Save Re je likvidnost manjša, zato bi tak posel brez večjega vpliva na tečaj trajal več dni, okvirno teden dni," pravi Kregar.
Pri najmanj likvidnih delnicah se lahko postopek še precej podaljša. "Pri delnicah Telekoma Slovenije, Cinkarne Celje in Luke Koper je milijon evrov nezanemarljiv delež letnega obsega trgovanja, ki se giblje med 10 in 20 milijoni evrov. V teh primerih govorimo o prodaji, razporejeni čez nekaj tednov, če želimo preprečiti večji vpliv na tečaj."
Kot primer omeni Luko Koper, ki na trgu nima vzdrževalca likvidnosti, zato je tečaj posebno občutljiv za večje naročilo.
Milijonske prodaje danes niso več takšna težava kot nekoč
Podobno ocenjuje tudi Gregor Lobnik iz oddelka investicijskega bančništva v OTP banki, ki poudarja, da se je promet na Ljubljanski borzi v zadnjih letih opazno povečal. "V zadnjih dveh letih slovenske delnice dosegajo močno rast in Ljubljanska borza je bila med najdonosnejšimi delniškimi trgi na svetu. Ob povečanem zanimanju vlagateljev se je temu primerno povečal tudi promet," pravi Lobnik.
Po njegovih besedah prodaja milijon evrov delnic pri najbolj likvidnih podjetjih danes ni več večja težava.
"Po prometu je na prvem mestu delnica Krke, sledi NLB. Pri obeh ne bi bil težko prodati za milijon evrov delnic v enem dnevu. Seveda je priporočljivo količino razdeliti in prodajati postopno čez dan. Večjega zdrsa cene delnic pri tem ne bi bilo, morda do enega odstotka."
Pri drugih delnicah je potrebna večja previdnost. "Pri Zavarovalnici Triglav in Petrolu bi bilo naročilo smiselno razporediti na dva do tri dni. Pri delnicah z manjšim prometom tudi na več dni, pri tem pa je možen večji zdrs cen, za nekaj odstotkov," je prepričan Lobnik.
Podobno opozarjajo tudi v BKS Bank, kjer poudarjajo omejeno globino domačega trga. Letos je povprečni dnevni promet znašal približno:
-
970 tisoč evrov pri Krki,
-
860 tisoč evrov pri NLB,
-
300 tisoč evrov pri Petrolu.
Pri drugih delnicah dnevni promet pogosto ne preseže 200 tisoč evrov. Tudi pri najlikvidnejših delnicah zato ni samoumevno, da bi bilo mogoče v enem dnevu prodati za milijon evrov delnic, ne da bi to vplivalo na njihovo ceno. Strankam zato svetujejo razdelitev naročila.
"Pri najbolj likvidnih delnicah navadno traja od enega do treh dni, pri manj likvidnih pa tudi teden ali več," opozarjajo na BKS Bank. Pri tržnih naročilih je lahko vpliv na ceno precejšen.
BKS Bank: "Pri manj likvidnih delnicah, kot so Luka Koper, Cinkarna Celje, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav in Sava Re, lahko prodajno naročilo za milijon evrov premakne tečaj tudi za več kot 10 odstotkov."
Ljubljanska borza sicer ostaja majhen kapitalski trg v evropskem merilu. Tržna kapitalizacija družb v indeksu SBITOP znaša približno nekaj milijard evrov, kar pomeni, da lahko že posamezne večje transakcije opazno vplivajo na tečaje delnic. Analitiki ob tem poudarjajo, da kratkoročni tržni premiki ne pomenijo nujno trajnega umika kapitala s slovenskega trga, temveč so pogosto posledica širšega globalnega razpoloženja na finančnih trgih.