Razprodaja na Ljubljanski borzi: SBITOP z največjim padcem od leta 2022

Zaostrovanje vojne z Iranom je četrti dan zapored pretresalo globalne finančne trge in sprožila umik vlagateljev iz tveganih naložb. Strah pred dolgotrajnimi motnjami na energetskih trgih in novim valom inflacije se je prelil tako na delniške kot obvezniške trge – posledice pa so vidne tudi na Ljubljanski borzi.

Delnice po vsem svetu se cenijo, obveznice pa so še poglobile izgube, saj konflikt ne kaže znakov umiritve. Terminske pogodbe na indeks S&P 500 so zdrsnile za 1,9 odstotka, Nasdaq 100 za 2,5 odstotka. Evropski in azijski borzni indeksi so na poti k najslabšemu dvodnevnemu rezultatu po aprilu lani.

Evropske cene plina so na ponedeljkovo rast dodale še 42 odstotkov, potem ko največji izvozni obrat utekočinjenega zemeljskega plina v Katarju ostaja zaprt. Nafta Brent je poskočila za več kot 6 odstotkov in presegla 82 dolarjev za sod.

Skrb, da bi lahko cene energentov ostale povišane dalj časa, je navzgor potisnila tudi donosnosti državnih obveznic. Donosnost desetletnih britanskih državnih obveznic je poskočila za 17 bazičnih točk, donosnost desetletnih ameriških obveznic pa za šest bazičnih točk na 4,09 odstotka. Dolar se je okrepil za 0,7 odstotka, saj vlagatelji iščejo varnejša zatočišča.

Ameriški predsednik Donald Trump je poudaril, da ni določenega časovnega okvira trajanja operacij, državni sekretar Marco Rubio pa je dejal, da "najhujše šele prihaja". Ameriško veleposlaništvo v Rijadu so napadli droni, Izrael pa je poslal vojake v južni Libanon, kar je še okrepilo občutek, da bi se konflikt lahko razširil.

"Izjave iz Bele hiše nakazujejo pripravljenost konflikt podaljšati in storiti vse, kar bo potrebno," je dejala Emma Moriarty iz CG Asset Management. "Trgi so zato prisiljeni resneje ovrednotiti trajnejše posledice za inflacijo, energente in dobičke podjetij."

Ljubljanska borza v rdečem

Negativno razpoloženje se je prelilo tudi na Ljubljansko borzo. Do 13. ure so vse delnice prve kotacije beležile občutne padce, kar kaže na splošen umik kapitala.

Največji padec je zabeležila Luka Koper, katere delnica se je pocenila za 8,24 odstotka na 83,5 evra. Sledila je Zavarovalnica Triglav, ki je bila ob 6,12 odstotka (delnica stane 64,40 evra), na tretjem mestu pa je bila s šestodstotno pocenitvijo Cinkarna Celje (28,20 evra za delnico). Ob 13. uri je več kot pet odstotkov izgubila še delnica Krke, -5,60 odstotka, kupec pa je takrat zanjo odštel 219 evrov.

Tudi finančne delnice niso bile imune. NLB je upadla za 4,67 odstotka na 204 evre. 

Delnica Telekoma Slovenije se je pocenila najmanj med prvokotacijskimi delnicami, za 3,85 odstotka, delnica pa je v zadnjem do takrat sklenjenem poslu stala natančno 100 evrov.

Promet je bil koncentriran predvsem v največjih izdajateljih. Z delnicami Krke je bilo sklenjenih za približno 1,4 milijona evrov poslov, z delnicami NLB še za slabih deset tisočakov več. Luka Koper je ustvarila okoli 473 tisoč evrov prometa, Zavarovalnica Triglav približno 340 tisoč evrov.

Ključno vprašanje za trge ostaja, ali bo konflikt kratkotrajen ali pa se bo razvil v daljše obdobje nestabilnosti. Daljši skok cen energentov bi neposredno vplival na inflacijska pričakovanja in obrestne mere, s tem pa tudi na vrednotenja delnic in stroške financiranja podjetij.

Za zdaj vlagatelji reagirajo predvsem preventivno – z zmanjševanjem izpostavljenosti delnicam in premikom v dolar ter druge varnejše naložbe. Ljubljanska borza tako sledi širšemu globalnemu trendu, kjer geopolitika znova postaja eden ključnih dejavnikov gibanja trgov.