Na Wall Street prihaja IPO-cunami: Večja so pričakovanja, večja so lahko razočaranja

Prvič v zgodovini kapitalskih trgov bi lahko več zasebnih tehnoloških podjetij na borzi debitiralo z vrednotenji, ki se merijo v bilijonih ameriških dolarjev. Pisali smo že o tem, kako vlagati v največji val prvih javnih ponudb delnic (IPO) na področju umetne inteligence (AI) po obdobju pikakom podjetij, manj pa se je govorilo o tem, kaj trge čaka po izvedbi teh načrtovanih IPO-jev. Ne pretiravamo, če rečemo, da se Wall Street pripravlja na pravi cunami IPO-jev s področja umetne inteligence, saj vse tri ameriške družbe ciljajo na skupno tržno vrednost skoraj 3,8 bilijona ameriških dolarjev. Podjetje SpaceX meri na vrednost do 1,77 bilijona dolarjev, OpenAI na približno en bilijon dolarjev, Anthropic pa na vrednost med 965 milijardami in bilijonom dolarjev.

Za ponazoritev: njihova skupna tržna vrednost bi presegla celotno tržno kapitalizacijo nemškega delniškega trga, ki znaša približno od 2,8 do tri bilijone ameriških dolarjev, in bi se približala polovici vrednosti največje evropske borzne skupine, Euronext, katere tržna kapitalizacija je marca 2026 znašala približno 8,7 bilijona dolarjev. Če pogledamo še indeks S&P 500, je skupna tržna kapitalizacija družb, vključenih vanj, konec maja znašala 67,8 bilijona ameriških dolarjev. To pomeni, da bi bili SpaceX, OpenAI in Anthropic skupaj vredni približno 5,6 odstotka trenutne skupne vrednosti najpomembnejšega ameriškega delniškega indeksa.

Novica, da bodo podjetja SpaceX, OpenAI in Anthropic vstopila na borzo, sama po sebi ni posebej presenetljiva, saj je zanimanje za umetno inteligenco v zelo kratkem času močno naraslo in je bilo le vprašanje časa, kdaj bodo podjetja začela iskati dodatne vire financiranja. Prava novica je, da na borzo prihajajo že kot tehnološki velikani. V nasprotju s podjetji, kot so Google, Amazon in Meta, ki so takšne vrednosti dosegla šele več let po prvi javni ponudbi delnic (IPO), bodo omenjena podjetja na trg vstopila že z izjemno visokimi vrednotenji. Edina primerljiva zgodba je Saudi Aramco, ki je bil ob vstopu na borzo leta 2019 ocenjen na približno 1,7 bilijona ameriških dolarjev, vendar gre za podjetje iz povsem druge panoge. Sedanja vrednotenja pred IPO-ji so posebna predvsem zato, ker so vsa povezana z umetno inteligenco in tehnologijo, hkrati pa so načrtovana v skoraj enakem časovnem obdobju.

Ko je podjetje Google leta 2004 vstopilo na borzo, je njegova tržna vrednost znašala 'le' 26 milijard ameriških dolarjev. Osem let pozneje je podjetje Facebook na Wall Streetu debitiralo z vrednotenjem približno 104 milijarde dolarjev. Če se bodo začetne javne ponudbe delnic (IPO) podjetij SpaceX, OpenAI in Anthropic dejansko uresničile, se postavlja pomembno vprašanje, kako bo to vplivalo na finančne trge v prihodnje. Jasno je, da ne spremljamo 'običajnega' cikla IPO-jev, vendar to še ne pomeni nujno, da bo sledil tudi tržni pretres.

V nasprotju s pričakovanji podjetja, katerih skupna vrednost znaša 3,8 bilijona ameriških dolarjev, morda ne bodo takoj povzročila pretresa na borzah. Po analizi JPMorgana vpliv velikih IPO-jev na trg ni odvisen od skupne vrednosti podjetja, temveč predvsem od tako imenovanega prostega obtoka delnic (free float) oziroma deleža delnic, ki je dejansko na voljo za trgovanje na trgu.

Podjetja, kot so SpaceX, OpenAI in Anthropic, bodo tudi po vstopu na borzo večinoma ostala v lasti ustanoviteljev, zaposlenih in zgodnjih vlagateljev. Na trg bo sprva prišel razmeroma majhen delež delnic, kar pomeni, da bodo vlagatelji prvi dan trgovanja, čeprav bo podjetje vredno bilijon dolarjev, kupovali delnice v skupni vrednosti 'le' nekaj deset milijard dolarjev.

Prav zato pri JPMorgan ocenjujejo, da bo neposreden vpliv na borzne indekse in tokove kapitala precej manjši, kot bi lahko sklepali na podlagi pozornosti in navdušenja, ki spremljata javne ponudbe delnic podjetij z vrednotenji v bilijonih dolarjev.

Bloomberg

Prava sprememba pride šele po IPO-ju

Veliko pomembnejše vprašanje je, kaj se bo zgodilo čez nekaj let, ko bodo potekla obdobja omejene prodaje delnic (lock-up periodi) in bo na trgu na voljo večji delež delnic. Pri Morningstaru opozarjajo, da bi se lahko prav takrat pokazal dejanski vpliv teh IPO-jev. Danes namreč bilijoni dolarjev po vsem svetu sledijo indeksom, kot je S&P 500, prek ETF-ov in pasivnih investicijskih skladov.

Ko podjetje postane dovolj veliko, da se uvrsti v ključne borzne indekse, morajo pasivni skladi, ki tem indeksom sledijo, prilagoditi svoje portfelje in kupiti njegove delnice v skladu z njihovo utežjo v indeksu. V nasprotju z aktivno upravljanimi skladi pri tem ne presojajo, ali je delnica precenjena ali podcenjena, temveč jo kupijo preprosto zato, ker je postala del referenčnega indeksa.

Pri Morningstaru ocenjujejo, da bi se utež podjetja SpaceX v ameriških borznih indeksih lahko občutno povečala, ko bo v prostem obtoku na voljo več delnic. Če se podoben scenarij uresniči tudi pri podjetjih OpenAI in Anthropic, bodo pasivni vlagatelji tako rekoč prisiljeni povečevati svojo izpostavljenost tem družbam. V tem primeru bi ti veliki IPO-ji postali veliko več kot zgolj 'običajni' borzni prvenci.

Bloomberg

Trg je že zdaj zelo koncentriran, v prihodnje pa bi lahko postal še bolj

V zadnjih letih je ameriške borzne indekse poganjalo razmeroma majhno število podjetij. Nvidia, Microsoft, Apple, Amazon, Alphabet, Meta in Tesla so postali tako veliki, da njihov vpliv na donosnost trgov pogosto presega skupni prispevek stotin manjših podjetij. Tako je nastalo poimenovanje Veličastnih sedem (Magnificent Seven), ki ne poudarja le njihove velikosti, temveč tudi vse večjo odvisnost trgov od peščice tehnoloških velikanov.

Po podatkih Morningstara tehnološki sektor danes zajema več kot tretjino celotne tržne kapitalizacije ameriškega delniškega trga, medtem ko je bil njegov delež pred petimi leti občutno manjši. Z vstopom podjetij, kot sta OpenAI in Anthropic, bi se ta delež še dodatno povečal. Trg bi tako sicer pridobil nova podjetja, paradoksalno pa bi lahko postal manj razpršen in posledično manj diverzificiran.

Razlog za takšno zmanjšanje diverzifikacije je preprost, skoraj vsa nova tržna vrednost prihaja iz ene same panoge, umetne inteligence.

Konec nekega obdobja

V vsej tej zgodbi je morda še pomembnejša neka druga sprememba. V zadnjih 15 letih se je namreč največji del ustvarjanja vrednosti preselil z javnih na zasebne kapitalske trge. Podjetja so vse dlje ostajala zunaj borze in milijarde dolarjev zbirala od skladov tveganega kapitala (VC), skladov zasebnega kapitala ter institucionalnih vlagateljev. To pomeni, da so največje dobičke ustvarjali predvsem zasebni vlagatelji, medtem ko mali vlagatelji pogosto sploh niso imeli možnosti vlagati v ta podjetja oziroma kupovati njihovih delnic.

Podjetja Google, Amazon in Microsoft so največji del svoje rasti dosegla kot javne družbe, torej šele po vstopu na borzo. Po drugi strani pa so OpenAI, Anthropic in SpaceX največji del te poti prehodili že kot zasebna podjetja. To je še dodaten razlog, da njihovih IPO-jev ne bi smeli obravnavati kot običajnih. Ti bodo namreč prvi resen preizkus za javne kapitalske trge in njihovo sposobnost, da znova postanejo prostor, kjer vlagatelji sodelujejo pri ustvarjanju vrednosti, ne pa zgolj pri njenem poznejšem unovčevanju.

Na Wall Streetu se medtem pojavlja še ena zgodba: ali smo poleg novega vala IPO-jev priča tudi nastajanju povsem nove generacije tržnih voditeljev? Če bosta OpenAI in Anthropic res dosegla vrednotenje okoli bilijona dolarjev, SpaceX pa bo na borzo vstopil kot eno najvrednejših podjetij na svetu, bi se lahko današnja skupina Veličastnih sedem (Magnificent Seven) kmalu preoblikovala v Veličastnih deset.

Prvič po dolgih letih bi trg dobil nova podjetja, ki bi se lahko že ob vstopu na borzo vključila v boj za sam vrh ameriškega delniškega trga. Ne bi šlo za postopno in počasno vzpenjanje po lestvici največjih podjetij, temveč za scenarij brez pravega precedensa na Wall Streetu. Že danes sedem največjih tehnoloških podjetij zajema približno tretjino indeksa S&P 500. Analitiki družbe ETHENEA ocenjujejo, da bi lahko vstop podjetij SpaceX, OpenAI in Anthropic ta delež povečal s približno 34 odstotkov na okoli 40 odstotkov. To bi pomenilo eno največjih koncentracij tržne vrednosti v rokah majhnega števila podjetij v sodobni zgodovini ameriškega delniškega trga.

Velika priložnost ali trenutna evforija?

Seveda obstaja tudi druga plat zgodbe. Večja so pričakovanja, večja so lahko razočaranja. Podjetje, vredno bilijon dolarjev, v primeru SpaceX pa skoraj dva bilijona, mora upravičiti ocene, da bo nekoč ustvarjalo dobičke, primerljive z največjimi svetovnimi korporacijami. Največje tveganje zato ni sam vstop na borzo, temveč vprašanje, ali so vlagatelji pripravljeni plačati visoko premijo za pričakovano prihodnjo rast. Medtem ko se krepijo opozorila o morebitnem pregrevanju trga umetne inteligence, izvršni direktor podjetja Nvidia Jensen Huang vlagatelje pomirja, da ni razloga za strah pred padcem, saj se revolucija umetne inteligence šele začenja. Takšne izjave prihajajo v zelo ugodnem trenutku za nova tehnološka podjetja, ki se pripravljajo na vstop na borzo in katerih rast temelji prav na navdušenju nad umetno inteligenco.

Čeprav so ocene o prihodnjih vrednotenjih impresivne, ostaja odprto vprašanje, ali gre za začetek novega obdobja tehnološke prevlade ali zgolj za vrhunec trenutne evforije. Odgovor bo precej odvisen od tega, ali bodo podjetja po vstopu na borzo sposobna upravičiti visoka pričakovanja vlagateljev z dejanskimi poslovnimi rezultati.

Na forumih in družbenih omrežjih že potekajo razprave o tem, ali smo priča novi evforiji, povezani z umetno inteligenco, podobni tehnološkemu optimizmu iz poznih 90. let prejšnjega stoletja. Razlika je v tem, da podjetja OpenAI, Anthropic in SpaceX niso malo znana zagonska podjetja, katerih izdelki si morajo šele pridobiti zaupanje uporabnikov, temveč družbe s stotinami milijonov uporabnikov, visokimi prihodki in strateško pomembno tehnološko infrastrukturo. Izdelek podjetja OpenAI, ChatGPT, je v manj kot štirih letih postal ena najhitreje sprejetih in najhitreje rastočih digitalnih storitev v zgodovini, medtem ko si je SpaceX zgradil vodilni položaj na področju komercialnih vesoljskih izstrelitev in satelitskega interneta. Anthropic se je medtem uveljavil kot eden najresnejših tekmecev podjetja OpenAI v tekmi za razvoj naprednih modelov umetne inteligence.

Prav zato je težko oceniti, ali smo priča nastajanju novega borznega balona ali oblikovanju nove generacije korporacijskih velikanov. Nekaj pa je skoraj gotovo: če bodo SpaceX, OpenAI in Anthropic res vstopili na borzo z vrednotenji, o katerih se trenutno govori, njihov pomen ne bo merjen zgolj s ceno delnic. Ameriški kapitalski trg bi s to trojico vstopil v novo obdobje, v katerem bi imela peščica tehnoloških velikanov večji vpliv na tokove kapitala, donose in vlagatelje, kot ga je imelo katerokoli podjetje v preteklosti.