Novost, ki velja od novega leta: kako si dati možnost za bogatejšo jesen življenja

Od letos lahko varčevalci v pokojninskih skladih dodatnega pokojninskega zavarovanja izberejo bolj tvegano naložbeno politiko.

Preverili smo, kakšno je zanimanje za 'prestop' v bolj dinamični podsklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in kakšne so izkušnje upravljavcev pokojninskih skladov.

Gre za novost, ki jo prinaša letos uveljavljena pokojninska reforma in dovoljuje, da varčevalec zahteva uvrstitev v bolj tvegan naložbeni podsklad, kot bi ga sicer samodejno uvrstili glede na njegovo starost.

Kakšne so izkušnje upravljavcev?

"Trenutno dobivamo zahtevke za prenos sredstev od redkih posameznikov, računamo pa, da se bo število zahtevkov povečalo po tem, ko bodo zavarovanci prejeli letna obvestila in se z novostjo tudi širše seznanili," je za Bloomberg Adria odgovorila Irena Kovačič, direktorica sektorja spremljave naložb pri Savi pokojninski družbi.

Pri Pokojninski družbi A pravijo, da je interes za varčevanje v delniških skladih neglede na starost prisoten med njihovimi varčevalci, saj so imeli v preteklih letih veliko vprašanj in želja na to temo, da bi bili lahko varčevalci v delniškem skladu dlje časa.

"Spremembe zakonodaje, ki so začele veljati ta mesec, te omejitve zdaj rahljajo, tako da dobivamo že tudi prve konkretne želje po spremembi naložbene politike," so odgovorili pri Pokojninski družbi A. A ker so spremembe v veljavi šele od začetka leta in se večina z njimi šele seznanja, bo za konkretnejše številke treba še malo počakati, so sporočili.

Pri Pokojninski družbi A nameravajo o novostih zakonodajnih sprememb obvestiti konec januarja skupaj z obvestilom o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga morajo prejeti vsi varčevalci do konca meseca.

Skladi življenjskega cikla – z leti v manj tvegane naložbe

Večina upravljavcev pokojninskih skladov zdaj varčevalce po dopolnjenem 50. letu starosti samodejno prestavi iz dinamičnega sklada, ki vlaga večinoma v delnice, v manj tvegan mešani sklad, v katerem je večji delež obveznic.

Po 60. letu varčevalca znova prestavijo, takrat v najmanj tvegani obvezniški sklad, ki ima zajamčeno donosnost, a je ta zelo nizka. Starostne meje se sicer pri nekaterih upravljavcih nekoliko razlikujejo.

Po novem se lahko varčevalec odloči, da bo v dinamičnem skladu vztrajal dlje časa, pri čemer mora opraviti posvet, v katerem ga seznanijo s tveganji. Za varčevalce v najstarejši starostni skupini sprememba ne velja, zato bodo ostali v zajamčenih skladih.

Pripravljajo se na posvetovalne pogovore

Pri zavarovalnici Generali se že pripravljajo na obvezne posvetovalne razgovore, s katerimi bodo interesente podrobneje seznanili o postopku prestopa v bolj tvegani podsklad in tveganjih, ki jih taka odločitev prinese.

Pri Generali sicer posebnega zanimanja za prehode še niso opazili in tudi v prihodnje ne pričakujejo velikega števila zahtevkov za prehod v bolj tvegan sklad glede na starost člana. Čeprav možnost, ki jo je vpeljala pokojninska reforma, zelo podpirajo, so sporočili v odgovoru za Bloomberg Adria.

Prav tako pri Modri zavarovalnici, kjer upravljajo pokojninske sklade državnih uslužbencev, tudi po spremembi zakona ne pričakujejo večjega števila prehodov v bolj tvegane podsklade.

Varčevalci vztrajajo v zajamčenih skladih

Veliko varčevalcev bi namreč lahko že po prejšnjem sistemu varčevalo v bolj dinamičnih skladih, pa kljub temu vztrajajo v zajamčenih skladih, pravijo pri Modri zavarovalnici, kjer prav tako sprostitev starostnih omejitev pozdravljajo.

 

"Več kot 80 odstotkov članov, ki varčujejo v naših zajamčenih skladih, je mlajših od 60 let, kar pomeni, da bi lahko varčevali tudi v bolj dinamičnih skladih. Ti sicer ne zagotavljajo zajamčenega donosa, a dolgoročno ponujajo bistveno višje pričakovane donose."

Delniški skladi so bistveno donosnejši

Podatki kažejo, da so donosi med podskladi bistveno razlikujejo. Kot smo pisali, dinamični podskladi, ki vlagajo pretežno v delnice, dosegajo tudi do 20-odsotne donosnosti na leto. Lani so se višine donosov glede na leto 2024 sicer umirile, a so še vedno bistveno višje od donosov zajamčenih skladov, ki običajno znašajo le nekaj odstotkov letno.

Najdonosnejši sklad v letu 2025 je bil delniški sklad Pokojninske družbe A, ki je dosegel 12,77 odstotka donosnosti. 

Pri tem pa obstaja pomembna razlika – dinamični in mešani skladi nimajo zajamčene donosnosti, kar pomeni, da lahko vrednost sredstev v njih tudi pade.

Država določi minimalno donosnost zajamčenih skladov

Pri zajamčenih skladih varčevalci denarja ne morejo izgubiti, država pa vsako leto določi minimalno letno donosnost, ki jo morajo upravljavci pripisati varčevalcem. Če je ne dosežejo, jo morajo zagotoviti sami iz lastnih sredstev, zato so ti podskladi tudi običajno nizko donosni.  

Lani je najvišjo donosnost med zajamčenimi podskladi dosegla Pokojninska družba A – 5,07 odstotka, kaže primerjava, ki smo jo naredili. Najnižjo pa zajamčeni sklad Generali zavarovalnice – Pokojninsko varčevanje AS z 0,93-odstotno donosnostjo.

Po predlogu Ministrstva za finance bo minimalna zajamčena donosnost za leto 2026 znašala 1,15 odstotka na letni ravni oziroma 0,0953 odstotka na mesečni ravni.

Dediščina starega sistema – večina premoženja v obveznicah in denarju

Premoženje v slovenskih pokojninskih ni idealno naloženo, saj je večina portfelja sestavljena iz nizko donosnih obveznic ali denarja, je na nedavnem posvetu ljubljanske borze povedal Dino Šterpin, direktor prodaje in trženja pri Triglav Pokojninski družbi.

To je posledica začetnih let delovanja drugega stebra, saj so morali skladi imeti do leta 2016 zajamčen donos; zato so denar naložili predvsem v obveznice in denar. Večina varčevalcev je nato ostala v teh najmanj tveganih, a tudi najmanj donosnih podskladih.

Zaradi te zgrešene alokacije varčevalci v slovenskih pokojninskih skladih beležijo oportunitetno izgubo, kot je povedal Štepin. ''Premoženje v slovenskih pokojninskih skladih bi lahko bilo dvakrat večje, kar bi nas postavilo ob bok primerljivim državam,'' je zatrdil.

Zbranih okoli štiri milijarde evrov

Slovenske pokojninske družbe in zavarovalnice varčevalce v drugem stebru pokojninskega zavarovanja uvrščajo v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla. Do 50. leta so varčevalci samodejno uvrščeni v dinamične sklade, ki nalagajo pretežno v delnice.

Nato so premeščeni v sklade z mešano naložbeno politiko, katerih vrednost naj bi manj nihala, a so tudi potencialni donosi nižji. Pri 60. letu starosti pa so varčevalci uvrščeni v zajamčene sklade, v katerih ne morejo izgubiti denarja, a so tudi donosi nizki.

Med upravljavci sicer obstajajo izjeme – Sava pokojninska uvršča varčevalce v dinamičnem skladu do 52. leta, Prva pokojninska pa v uravnoteženem skladu do 62. leta starosti.

Višina sredstev, ki so zbrana v pokojninskih skladih, je decembra 2024 znašala 3,72 milijarde evrov, kažejo podatki, ki jih zbira ministrstvo za delo.

Leta 2024 so upravljavci pokojninskih skladov zbrali 213 milijonov evrov premij, kažejo podatki Slovenskega zavarovalnega združenja. Podatkov za leto 2025 še ni.