Pomembna sprememba – lažje do morebitnih večjih donosov pokojninskih skladov

Spremembe pokojninskega sistema, ki jih prinaša pokojninska reforma, bodo omogočile bolj tvegano in s tem potencialno donosnejše varčevanje v pokojninskih skladih drugega stebra.

Pred kratkim sprejeta pokojninska reforma prinaša drobno, a pomembno spremembo sistema dodatnega pokojninskega varčevanja. Posameznik bo lahko namreč "povozil" uvrstitev v kategorijo pokojninskega sklada, kamor ga zdaj samodejno postavijo glede na njegovo starost.

Samostojna odločitev po posvetu s strokovnjakom

 Večina upravljavcev pokojninskih skladov zdaj varčevalce po dopolnjenem 50. letu starosti samodejno prestavi iz dinamičnega sklada, ki vlaga večinoma v delnice, v manj tvegan mešani sklad, v katerem je večji delež obveznic.

S tem je nihanje vrednosti premoženja manjše, a hkrati so manjši tudi donosi. Po 60. letu varčevalca znova prestavijo, takrat v najmanj tvegani obvezniški sklad, ki ima zajamčeno donosnost, a je ta zelo nizka.

Med upravljavci sicer obstajajo izjeme – Sava pokojninska omogoča varčevanje v dinamičnem skladu do 52. leta, Prva pokojninska pa varčevanje v uravnoteženem skladu do 62. leta starosti.

Po novem se bo lahko varčevalec odločil, da bo v dinamičnem skladu vztrajal dlje časa, pri čemer bo moral opraviti posvet, v katerem ga bodo seznanili s tveganji.

V novem zakonu piše: "Član lahko po svetovalnem pogovoru z upravljavcem glede tveganj takšne odločitve enkrat letno izbere drug podsklad krovnega pokojninskega sklada ali drug kritni sklad skupine treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja, ki je namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne skupine, ki ji član pripada, kar pa ne velja za člane v najstarejši starostni skupini."

To v praksi pomeni, da bodo lahko varčevalci, stari od 50 do 60 let, izbrali dinamični sklad in s tem "preskočili" desetletno obdobje varčevanja v mešanem skladu. Po 60. letu pa bodo vsi, tako kot do zdaj, uvrščeni v zajamčeni sklad – s tem naj bi preprečili upad vrednosti sredstev pred upokojitvijo.

Razlike v donosnosti podskladov so izrazite in kažejo, da varčevalci potencialno izgubljajo zelo veliko denarja. Zavarovalnica Triglav je lani dosegla največji letni donos dinamičnega sklada (Triglav sklad Drzni je dosegel 28,4-odstotni donos), medtem ko je zajamčeni sklad dosegel 3,75-odstotni letni donos, torej je razlika med donosoma kar slabih 25 odstotkov. 

Pri skladih zavarovalnice Generali je razlika dobrih 20 odstotnih točk, pri Modri zavarovalnici med 14 in 15 odstotki, pri Savi Pokojninski je razlika dobrih 15 odstotnih točk, pri Pokojninski družbi A, ki je dosegla razmeroma velik donos zajamčenega sklada (5,97 odstotka), znaša razlika dobrih deset odstotnih točk. Pri Prvi pokojninski družbi je bil lani dinamični sklad za 12 odstotnih točk donosnejši od zajamčenega.

Varčevalci izgubljajo potencialne donose

Z varčevanjem v najmanj donosnih zajamčenih skladih se slovenski varčevalci v drugem pokojninskem stebru odpovedujejo donosom, ki bi jih ustvarili na delniških trgih, je na nedavnem posvetu v organizaciji Ljubljanske borze povedal Dino Štepin iz Triglava, pokojninske družbe. Več kot 80 odstotkov denarja v zajamčenih skladih je namreč naloženega v obveznice in denar.

V zajamčenih skladih je trenutno dve tretjini premoženja v upravljanju pokojninskih skladov, kažejo podatki ministrstva za delo, ki zbira podatke upravljavcev. Ob boljši razporeditvi denarja bi bilo v slovenskih pokojninskih skladih dvakrat več denarja kot zdaj, je povedal Štepin.

Sava: Časi so se spremenili, upokojujemo se starejši Pri Savi pokojninski so letos starostno mejo za varčevanje v dinamičnem podskladu dvignili s 50 na 52 let. Za spremembo je več razlogov, pojasnjuje Uroš Ornik iz Save pokojninske. Eden so pričakovanja zavarovancev. Mladi varčevalci so, vsaj v povprečju, finančno pismeni – poznajo različne naložbene kategorije, tveganja in možno donosnost ter izražajo željo po tem, da bi lahko čim dalj časa varčevali v delniških naložbah, je za Bloomberg Adria pojasnil Ornik in dodal: "S spremembami lovimo ravnotežje med pričakovanji strank ter zakonskimi zahtevami." Naložbeno politiko življenjskega cikla so uvedli leta 2016, tako kot drugi ponudniki. Sprva je bila starostna meja za delniški sklad postavljena pri 45 letih, vmes so jo podaljšali na 47 let, zdaj pa so jo dvignili na 52 let. Med spremenjenimi okoliščinami je zviševanje upokojitvene starosti – posamezniki se efektivno danes upokojujejo starejši, kot so se pred desetimi leti. "Če teh sprememb ne bi uvedli, bi posameznik v skladih z obvezniško naložbeno politiko varčeval dalj časa, kot je zanj priporočljivo, in bi za pokojnino privarčeval manj," je še pojasnil Uroš Ornik iz Save pokojninske.

 

Pokojninskim družbam je sicer v interesu, da upravljajo denar v delniških in mešanih skladih, kjer so upravljavske provizije praviloma višje. Pokojninska družba A, na primer, pri obvezniškem skladu zaračuna 0,64 odstotka upravljavske provizije, pri uravnoteženem in delniškem pa 1,1 odstotka čiste vrednosti sredstev v upravljanju. Sava pokojninska, po drugi strani, pri vseh treh skladih zaračuna en odstotek upravljavske provizije.

Mogoč je tudi prenos na drugega upravljavca

Varčevalci imajo tudi možnost zamenjave upravljavca, ne le podsklada pri enem upravljavcu. "Zavarovanec lahko kadarkoli zahteva prenos sredstev v pokojninski sklad, ki ga upravlja drug upravljavec," piše v zakonu. Prenos mora upravljavec izvesti v 60 dneh.

A prenos je mogoč le pri individualnem varčevanju. Če je zaposleni vključen v kolektivno zavarovanje prek delodajalca, je prenos mogoč šele po prenehanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu.

Pri nekaterih upravljavcih je prenos brezplačen, drugi zaračunajo stroške. Pri Zavarovalnici Triglav, na primer, je prenos na drugega upravljavca brezplačen, pri Savi pokojninski za prenos sredstev zaračunajo 15 evrov, piše v na spletu objavljenem ceniku.

Novi zakon prinaša pokojninsko reformo in bo med drugim omogočil varčevanje v dinamičnem skladu dalj časa, bo začel veljati prihodnje leto, če ga prej ne bo ustavil napovedani referendum.