Trade Republic z novimi produkti. Kakšne pasti pretijo vlagateljem?

Nemški neobroker Trade Republic je v svojo ponudbo dodal dva nova razreda finančnih naložb za male vlagatelje: zasebne trge (angl. private markets), ki so bili doslej rezervirani za institucionalne vlagatelje, in obvezniške naložbe. Čeprav gre za korak v smeri demokratizacije dostopa do zasebnega kapitala, pa opozarjamo tudi na nekatere pasti.

Od začetka delovanja v letu 2019 Trade Republic širi svojo ponudbo – od trgovanja z delnicami in indeksnimi skladi brez provizij do tekočih in varčevalnih računov ter debetnih kartic. Vstop na zasebne kapitalske trge pa pomeni nov mejnik v poslovanju, saj se fintech iz posrednika razvija v upravljavca premoženja.

"Dolgoročno ustvarjanje bogastva je več kot le varčevalni načrt ETF. Gre za kombiniranje različnih razredov sredstev," je ob uvedbi tega produkta ocenil soustanovitelj Christian Hecker, a dodaja, da bi morale biti tovrstne naložbe le del razpršenega portfelja.

Borza ali zasebni trgi?

Borzne družbe so javna podjetja, z lastniškimi deleži pa se trguje na organiziranem trgu. Primerne so za širok krog vlagateljev, saj je vstop preprost, regulacija pa stroga. Donosi so praviloma manjši, a vendarle nekoliko bolj predvidljivi. Kako pa delujejo zasebni trgi?

Zasebna podjetja sestavljajo veliko večino svetovnega gospodarstva. Podatki o naložbah niso javno dostopni, kapital je vezan več let, likvidnost pa precej omejena. Takšne naložbe so navadno namenjene institucionalnim vlagateljem (pokojninski skladi, skladi tveganega kapitala), zdaj pa se postopno odpirajo tudi malim vlagateljem. Potencialni donosi so večji, a so večja tudi tveganja, saj je preglednost manjša, sredstva pa so lahko tudi več let nedostopna vlagatelju. Ob tem je tudi prag za vlaganje v takšne naložbe precej visok, minimalno se začne pri 10 tisoč evrih.

Trade Republic te ovire deloma odpravlja z mehanizmom delnega vlaganja (t. i. trgovanja s frakcijami delnic), ki se je doslej uporabljal samo pri borznih družbah. Delno vlaganje pomeni, da lahko vlagatelj kupi delček delnice ali naložbe namesto cele enote. Če ima delnica ali sklad visoko ceno – recimo tisoč evrov – lahko vlagatelj kupi samo del tega, na primer za 10 evrov.

Platforma pripiše lastništvo ustreznega deleža (npr. 0,01 delnice) vlagatelju, medtem ko Trade Republic kupi celotno naložbo v svojem imenu. Posledično lahko vlagatelji kupijo deleže skladov že z majhnimi zneski – že od enega evra – in z njimi trgujejo v mesečnih likvidnostnih oknih, kar naj bi prineslo večjo fleksibilnost.

Ob lansiranju sta na voljo dva sklada:

• EQT Nexus Fund SICAV – NXTF ELTIF in

• Apollo Global Private Markets ELTIF.

Oba vlagata v razpršene portfelje podjetij, ki ne kotirajo na borzi, in obljubljata ciljni donos do 12 odstotkov. Pri tem ne razkrivajo natančne višine stroškov, navajajo le, da Trade Republic ne zaračuna dodatnih provizij, ponudba pa naj bi bila enaka kot za institucionalne vlagatelje. Skupne letne provizije tovrstnih skladov lahko v povprečju sicer sežejo do 4,5 odstotka. Sklad EQT je osredotočen na evropska podjetja, medtem ko Apollo cilja na ameriški trg.

Odzivi z domače scene: opozorila in dobrodošla konkurenca

Tudi drugi fintechi in tradicionalne banke vidijo priložnost v demokratizaciji finančnih naložb za male vlagatelje. Tako denimo Revolut in Scalable Capital ponujata podobne produkte za razpršitev portfelja, pa tudi "tradicionalna" banka Unicredit, ki je prisotna na slovenskem trgu.  

"Gre za korak v smeri demokratizacije naložb, ki so na voljo malim vlagateljem, za kar si prizadevamo tudi mi," pravijo v banki Unicredit. Letos so s krovnim skladom onemarkets vlagateljem na voljo vse najpomembnejše družbe za upravljanje, ki pred tem slovenskim vlagateljem niso bile na voljo.

 

"Večjih sprememb zaradi nove ponudbe na platformi Trade Republic ne pričakujemo, saj gre za drug tip vlagateljev," odgovarjajo v banki Unicredit. Hkrati pa opozarjajo, da naj se mali vlagatelji pred nakupom vedno prepričajo, kam vlagajo, kakšna so tveganja in kakšne koristi lahko pričakujejo, ter izberejo produkte, ki jih razumejo.

Tudi v največji banki na našem trgu, Novi Ljubljanski banki (NLB), konkurenco vidijo kot dobrodošlo, saj trg varčevalnih produktov z možnostjo plemenitenja ni zasičen. "Zaradi dodatne konkurence se celotna industrija hitreje razvija. Konkurenco pa pozorno spremljamo," dodajajo.

Tržne novosti so tudi na radarju upravljavca premoženja Triglav Investments. "Tovrstne produkte na platformi Trade Republic razumemo kot del širšega razvoja segmenta fintechov, vendar opažamo tudi pomembna tveganja za male vlagatelje," pojasnjuje Vid Pajič, višji upravljavec skladov v družbi Triglav Investments.

Po njegovih besedah so naložbe na zasebnih trgih praviloma manj pregledne, manj likvidne in pogosto vključujejo višje ter skrite stroške, kot so provizije na uspešnost, provizije na celotna sredstva (tudi na sredstva, za katera je sklad najel posojilo) ter dodatne transakcijske provizije. "Vse to lahko pomembno zmanjša donose za vlagatelje, ki hkrati prevzemajo občutno večja tveganja in daljšo vezavo sredstev brez možnosti preproste likvidnosti ob izstopu," meni Pajič.

Pajič poudarja, da so produkti, ki jih ponujajo družbe za upravljanje premoženja pri nas, bolj pregledni glede stroškov in regulirani v skladu z evropsko zakonodajo. "V široki ponudbi varčevalno-naložbenih produktov smo konkurenčni in privlačni tako za male kot tudi institucionalne vlagatelje, vpliva na prodajne rezultate pa ne pričakujemo," dodaja Pajič.

Pogled regulatorja: kje so meje trženja

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) opozarja, da se v Sloveniji sicer lahko tržijo le alternativni investicijski skladi (AIS) držav članic EU, ki so to predhodno notificirali pri ATVP. "Če pa vlagatelj sam poišče sklad na platformi Trade Republic, gre za naložbo na lastno pobudo (angl. reverse solicitation), ki ni prepovedana, ker ne gre za aktivno trženje upravljavca," pojasnjujejo. Seznam notificiranih AIS iz drugih držav članic trenutno vsebuje 628 skladov, z vsakim dnem pa to število raste.

"Če se trženje ne izvaja na pobudo upravljavca AIS, zanj ne veljajo zakonske zahteve glede trženja, kljub temu pa mora upoštevati določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev," opozarjajo na ATVP.

ATVP vlagateljem priporoča, da poslujejo samo z licenciranimi ponudniki. Tako kot pred vsako finančno naložbo naj se pred odločitvijo za nakup čim bolj poučijo, od upravljavca sklada naj pridobijo čim več informacij o skladu – pridobijo naj predstavitveni dokument, prospekt –, preverijo pa naj tudi možnosti reševanja sporov in nesoglasij.