Borzni pregled: najprej tržna veselica, ob koncu tedna pa sedmina

 Za nami je še en negotov teden na finančnih trgih, ki ga je zaznamovala precejšnja nihajnost. Odkloni sicer niso bili tako sunkoviti kot teden prej, ko je referenčni indeks S&P 500 zabeležil najslabši dan od aprila, trg kriptovalut pa je strmoglavil v prepad. Kljub nedavnemu upadu kriptotrga je bitcoin v letu 2025 še vedno za približno 14 odstotkov v plusu in je blizu rekordne vrednosti skoraj 126 tisoč dolarjev, dosežene na začetku meseca.

Teden se je po predhodni zaostritvi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko sicer začel pozitivno, potem ko so predstavniki obeh sprtih strani očitno nekoliko umirili retoriko stopnjevanja trgovinskih napetosti. Delniške indekse v začetku tedna so podprli tudi nekateri komentarji predstavnikov Feda in več napovedi poslov na področju umetne inteligence (UI).

K optimizmu je pripomogel obetaven začetek četrtletnih poročil poslovanja velikih wallstreetskih bank v torek. JPMorgan Chase, Citigroup in Wells Fargo so poročali o boljših rezultatih v zadnjem četrtletju od pričakovanih. Najbolj je navdušila investicijska banka Goldman Sachs, ki je s 15,18 milijarde dolarjev prihodkov dosegla največjo postavko v tem četrtletju v zgodovini in tretjo največjo v vseh četrtletjih.

Skupno je o poslovanju do petka poročalo približno 12 odstotkov podjetij, ki sestavljajo indeks S&P 500. Od teh jih je 86 odstotkov objavilo poslovne rezultate, ki so presegli pričakovanja, kažejo podatki Bloomberga, kar je očitno pomagalo okrepiti razpoloženje vlagateljev.

Status quo v ameriški notranji politiki vztraja, z njim pa ustavitev delovanja zvezne vlade. Ameriške državne obveznice so zato v zadnjem tednu ustvarile pozitivne donose, se je pa referenčna donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic v četrtek znižala na najnižjo raven od oktobra 2024.

 

Fed ostaja zvest "golobji" denarni politiki

Predsednik Feda Jerome Powell je v torek namignil, da bo centralna banka na prihodnjem srečanju odbora FOMC nadalje znižala kratkoročne obrestne mere. Opozoril je še, da so "tveganja za zaposlenost" premaknila ravnovesje tveganj v gospodarstvu, zaradi česar bo banka najbrž ostala zavezana "golobji" monetarni politiki, kljub temu da inflacija ostaja nad ciljno vrednostjo.

 

 

Dan pozneje je Fed izdal tudi svojo 'Beige Book', poročilo, ki ga objavlja osemkrat na leto in v katerem vsaka regionalna podružnica centralne banke zbira informacije in podatke o gospodarskih razmerah. Tokrat so bančniki ugotovili, da se gospodarska aktivnost od prejšnjega poročila ni občutno spremenila, slika po okrožjih pa je bila na splošno mešana, saj je stopnja zaposlenosti ostala stabilna, plače pa so se zvišale, vendar se je poraba postopoma zmanjšala.

 

Prevlada Krke, rast borze prelomila Luka Koper

Podobno optimistično je bilo na domačem trgovalnem parketu, saj si je delnica Krke po strahovih, povezanih z napovedjo možnosti zaplembe zahodnega premoženja v Rusiji, v začetku tedna opomogla. V ponedeljek so tečaji na ljubljanski borzi večinoma rasli, vlagatelji pa so največ zanimanja pokazali za delnice Krke in NLB, pozneje tudi za Petrol in Cinkarno Celje. Borzni indeks SBITOP je v začetku tedna precej pridobival, a teden na koncu sklenil z 0,18-odsotno rastjo, kažejo podatki Bloombergovega terminala.

Opazen preobrat se je zgodil v sredo popoldne, ko se je delnica Luka Koper pocenila za 3,7 odstotka, kar je prekinilo rast indeksa in ga zbilo za 0,63 odstotka, na 4.422,45 točke. Konec tedna je bil na ljubljanski borzi umirjen.

 

Srebrni bik

Da nad finančnimi trgi in kriptotrgom vztrajajo temni oblaki, najbolj nazorno kaže zgodovinsko velika rast tradicionalnih vlagateljskih zatočišč. S to razliko, da je minuli teden taktirko bika od zlata prevzelo srebro. Cene srebra so v začetku dosegle rekordno visoko raven blizu 53 dolarjev za unčo, kar se ni zgodilo že od osemdesetih let 20. stoletja.

Trg srebra je manj likviden in približno devetkrat manjši od trga zlata, kar povečuje gibanje cen, so v poročilu zapisali analitiki Goldman Sachs Group.

Štiri glavne plemenite kovine (poleg srebra in zlata še paladij in platina) so se letos sicer podražile med 56 in 81 odstotki v okviru rasti, ki je prevladovala na trgih surovin. Rast cene zlata so podpirali nakupi centralnih bank, povečanje deležev v borznih skladih in Fedovo znižanje obrestnih mer. Povpraševanje po varnih naložbah so spodbudile tudi ponavljajoče se trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko, grožnje neodvisnosti Feda in ustavitev dela ameriške vlade.

 

Črni četrtek za banke

V četrtek sta dve regionalni banki v ZDA razkrili težave s posojili, povezane z obtožbami o goljufijah. To je po nedavnih stečajih posojilodajalca avtomobilskih posojil in podjetja za izdelavo avtomobilskih delov spodbudilo zaskrbljenost vlagateljev glede naraščajočih tveganj na kreditnem trgu in splošnega zdravja regionalnega bančnega sektorja. Prav tako je prispevalo k dvigu indeksa nihajnosti CBOE – ki meri pričakovano volatilnost delniškega trga v prihodnjih 30 dneh – na najvišjo raven od aprila.

Dodatno je k nemiru prispevala izjava izvršnega direktorja JPMorgan Chase Jamieja Dimona, ki je podjetja v težavah primerjal s ščurki, kar je še okrepilo zaskrbljenost glede kreditnega tveganja.

 

Kako bo Xi odgovoril Trumpu?

Razprodajo delnic ameriškega bančnega sektorja je nazadnje v petek ustavilo geopolitično dogajanje, ki je tokrat izjemoma poskrbelo za stabilizacijo tržnih razmer. Bela hiša je namreč namignila, da trgovinski pogovori s Kitajsko pred srečanjem med Trumpom in Xijem potekajo, dobički več regionalnih bank pa so ublažili kreditne skrbi v sektorju. V soboto je Washington dejal, da se bosta strani na pogovorih ta teden sešli že petič letos, in sicer ob robu vrha držav ASEAN v Maleziji.

Če ostanemo v Aziji, bo po tednu neobetavnih makroekonomskih podatkov iz drugega gospodarstva sveta ta teden postregel z nekaj več gotovosti o njegovi nadaljnji usodi. Čeprav se je osnovni indeks cen življenjskih potrebščin, ki ne vključuje hrane in energije, povzpel na 19-mesečni vrh, državo še vedno pestita deflacija in zastali nepremičninski trg. To bo Xijeve gospodarske stratege v končnici leta najbrž spodbudilo k fiskalnim in monetarnim ukrepom za spodbujanje domače porabe in doseganje postavljenih ciljev rasti.

Zato bo ta teden zanimivo spremljati t. i. četrti plenum, politično srečanje na visoki ravni uradnikov Komunistične partije. Na srečanju naj bi uradniki razpravljali in odobrili predlog o naslednjem petletnem razvojnem načrtu Kitajske, ki določa cilje gospodarskega in socialnega razvoja države.