Skriti dragulji zagrebške borze: analitiki so našli štiri

Na Zagrebški borzi (ZSE) trenutno kotira približno 90 podjetij, od tega jih ima le sedem tržno kapitalizacijo nad milijardo evrov. Povprečna tržna kapitalizacija znaša okoli 445 milijonov evrov, kar je približno sto milijonov evrov več kot na Ljubljanski borzi.

Odločili smo se poglobiti v podjetja, katerih tržna kapitalizacija je pod sto milijoni evrov, a bi lahko bila zanimiva za vlagatelje. Na Zagrebški borzi najdemo kmetijska, turistična, nepremičninska podjetja, pa tudi banke, za katere morda še niste slišali, saj pogosto ostanejo pod radarjem.

V tej analizi smo se odločili za štiri različne sektorje in znotraj njih za podjetja, za katera menimo, da imajo dolgoročen potencial – predvsem zato, ker delujejo v propulzivnih panogah, kot so turizem, kmetijstvo in bančništvo.

Največji proizvajalec graševine Kutjevo, ponudnik luksuznih kamp storitev Mon Perin, Slatinska banka in Tvornica stočne hrane Čakovec (TSHC; slovensko tovarne živalske krme) si sicer niso konkurenti, mi pa jih po vrednotenju in potencialu rasti vidimo kot nekoliko spregledana podjetja na Zagrebški borzi. Skupna tržna kapitalizacija izbranih podjetij znaša komaj 157 milijonov evrov, kar je na ravni kapitalizacije Kraša.

Izbrana podjetja v zadnjih petih letih po donosnosti niso presegla hrvaškega indeksa CRO10, kar pripisujemo zelo nizki likvidnosti delnic, pa tudi temu, da so podjetja, kot so Končar, Končar Distributivni Transformatori, Adris in podobna, ki so vključena v CRO10, v zadnjih letih dosegala rekordne rezultate.

 

 

Najboljši rezultat med izbranimi podjetji v zadnjih petih letih je ustvarila delnica Slatinske banke – 116 odstotkov brez dividend. Slatinska banka in Kutjevo sta do letos izplačevala dividende, letos pa sta delitev dobička med delničarje preskočila. Letošnji dividendni donos Tovarne krmil Čakovec je 4,4-odstoten, turističnega Mon Perina pa 3,4-odstoten. To je nad dividendnim donosom indeksa CRO10 (2,6 odstotka).

Kakšna tveganja prinaša delnica Slatinske banke

Slatinska banka je najmanjša banka, ki je uvrščena na Zagrebško borzo. Gre za regionalno banko, ki je pred kratkim prevzela Wüstenrotovo hranilnico in povečala sredstva v upravljanju za 86 odstotkov. Po vrednotenju je Slatinska banka daleč najcenejša banka na Zagrebški borzi. Razmerje med ceno in knjigovodsko vrednostjo (P/B) je le 0,3x, kar je trikrat manj od Hrvaške poštanske banke (HPB) in celo 13-krat manj od največje Zagrebačke banke. Tudi razmerje med ceno in dobičkom (P/E) znaša 9x, medtem ko je CRO10 na ravni 12,3x. Seveda obstaja tudi vrsta tveganj: gre za majhno banko z višjim tveganjem, kar se vidi v slabih posojilih, ki znašajo okoli sedem odstotkov (povprečje hrvaškega bančnega sektorja je 2,4 odstotka). Prav tako precej razdrobljena lastniška struktura trenutno ne odraža polnega potenciala te slavonske banke.

 

 

Zakaj je zanimivo Kutjevo?

Kutjevo je sinonim za graševino, saj je največji proizvajalec graševine na Hrvaškem. Pravzaprav gre za bolj diverzificirano kmetijsko družbo, v kateri ima družina Moralić prek svojega podjetja Božjakovina približno 88 odstotkov vseh delnic (A in B). Z rastlinsko proizvodnjo ustvarijo 40,5 odstotka, z živinorejo 10,5 odstotka, z vinogradništvom pa 46,2 odstotka celotne prodaje. Rastlinska proizvodnja je usmerjena v semenarstvo, pa tudi v pridelavo krme za lastno pitanje govedi, kar je v zadnjih letih zelo propulzivna dejavnost.

Povpraševanje po govedini namreč raste, prav tako odkupna cena. Odkupna cena govejega mesa se je v zadnjih petih letih na Hrvaškem zvišala za več kot 100 odstotkov. Kutjevo vlaga tudi v revitalizacijo vinogradov in namakanje, zato pričakujemo povečanje donosov tudi v teh segmentih. Po vrednotenju je EV/EBITDA 7,5x, kar je na ravni primerljivih družb, P/E pa znaša nizkih 7,9x, kot tudi P/B, ki je vsega 0,5x (tržna cena delnice je le polovica knjigovodske vrednosti).

Tovarna krmil Čakovec je torej še eno kmetijsko podjetje, ki ostaja pod radarjem. Uvrščena je v segment Progres Zagrebške borze, ki je namenjeno malim in srednjim podjetjem. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo krmilnih mešanic ter pitanjem prašičev in govedi.

V regiji trenutno opažamo močan bum prevzemov in celo IPO-jev na področju kmetijstva in povezanih dejavnosti. Tako je Bosqar Invest prevzel Panvito, Žito je uspešno izvedlo IPO in prevzelo Agro Tovarnik ter Arator, pred kratkim pa je Podravka prevzela del kmetijstva v lasti Fortenove.

Strateška dejavnost

Kmetijstvo je bilo od nekdaj na papirju strateška dejavnost, zdaj pa zaradi geopolitičnih razmer postaja dejanska strateška panoga, v kateri vidimo potencial družbe TSHC. Razmerje med ceno in dobičkom podjetja je 10,4x, EV/EBITDA pa 6,9x, kar lahko štejemo za nizko vrednotenje.

Za primerjavo: zadnji IPO Žita, za katerega lahko rečemo, da je primerljivo podjetje, je bil ovrednoten na P/E 15x in EV/EBITDA 7,5x. Poleg tega je TSHC podjetje z zelo visokim deležem likvidnih sredstev in ga lahko obravnavamo kot 'cash-rich' družbo. Če primerjamo znesek gotovine in ekvivalentov na zadnji dan leta 2024 s tržno kapitalizacijo, gotovina zajema kar 37 odstotkov celotne kapitalizacije. Obstaja pa težava, in sicer visoka posamezna vrednost ene delnice (3.000 evrov), zato bi bila možnost delitve delnice idealna za povečanje privlačnosti delnice.

Depositphotos

Mon Perin 

Iz turističnega sektorja smo izbrali podjetje, ki upravlja luksuzne kampe, vile in Poleo park na območju Bala v Istri – Mon Perin. Ustanovljeno je bilo z idejo ustvarjanja pogojev za napredek in blaginjo lokalne skupnosti z realizacijo projektov, kot sta razvoj baljanske obale in drugih podjetniških dejavnosti, prvotni lastniki pa so bile družine iz Bala in njihovi prijatelji.

Podjetje je na Zagrebški borzi relativno novo – od leta 2022 –, od takrat pa se je delnica podražila za 25 odstotkov. Gre za dividendno družbo, ki vsako leto izplača dividendo, višjo od povprečje indeksa CRO10.

Kampi na Hrvaškem zajemajo 20 odstotkov vseh nočitev, kamp turizem pa je najbolj dobičkonosen segment turizma, gledano po nastanitvenih storitvah. EBITDA marža Mon Perina znaša 50 odstotkov, kar je 20 odstotnih točk več od povprečja hrvaških turističnih podjetij, ki kombinirajo hotele in kampe. Po vrednotenju je Mon Perin po P/E-ju pod povprečjem turističnih družb (18x), medtem ko je EV/EBITDA nekoliko višji od povprečja (12x).

Glede na priljubljenost kampov in sklenitev dolgoročnega dogovora z državo glede zemljišča za kampe je prihodnost Mon Perina zagotovljena. Če k temu dodamo še dividendo, lahko rečemo, da je Mon Perin zanimiva delnica na Zagrebški borzi, še zlasti v svojem nišnem segmentu turizma.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar