Iran grozi z zaprtjem Hormuške ožine. Kaj to pomeni za svet?

Izraelsko zračno bombardiranje je uničilo velik del iranskih zmogljivosti za balistične rakete in obglavilo vojaško poveljstvo, a vrhovni voditelj Ali Hamenej noče prekiniti bojev; celo obljubil je "nepopravljivo škodo" ZDA, če se te v podporo zaveznici Izraelu vpletejo v konflikt.

To je podžgalo ugibanja, da bi iransko vodstvo lahko poseglo po drugem načinu pritiska na sovražnike — blokadi ali dejanski zapori Hormuške ožine za ladijski promet.

Ta ozki morski prehod na ustju Perzijskega zaliva predstavlja pot za okoli četrtino svetovne trgovine z nafto. Če bi Iranu uspelo onemogočiti dostop velikanskim tankerjem, ki nafto in plin vozijo na Kitajsko, v Evropo in druge velike regije, bi cene nafte močno poskočile in bi lahko destabilizirale svetovno gospodarstvo.

Iran je v preteklosti že napadal trgovske ladje, ki so plule skozi to ozko grlo, in celo grozil, da bo ožino zaprl. Združeno kraljestvo je nekaj dni pred začetkom izraelskega bombardiranja Irana izdalo redko opozorilo pomorščakom, da bi lahko povečane napetosti v regiji vplivale na ladijski promet, medtem ko je Frontline, eden največjih svetovnih operaterjev naftnih tankerjev, sporočil, da bo previdnejši pri ponujanju svojih plovil za prevoz tovora iz Perzijskega zaliva.

Kaj morate vedeti o Hormuški ožini? 

Kje je Hormuška ožina?

Prehod povezuje Perzijski zaliv z Indijskim oceanom; na severu meji na Iran, na jugu pa na Združene arabske emirate in Oman. Dolga je skoraj 160 kilometrov, v najožjem delu široka 34 kilometrov, plovne poti v vsako smer pa merijo le tri kilometre. Zaradi plitve globine so plovila morebitno ranljiva za mine, bližina kopnega — zlasti Irana — pa jih izpostavlja napadom z raketami s kopna ali prestrezanju s patruljnimi čolni in helikopterji.

Ožina je ključna za svetovno trgovino z nafto. Tankerji so leta 2024 skoznjo prepeljali skoraj 16,5 milijona sodov surove nafte in kondenzata na dan iz Savdske Arabije, Iraka, Kuvajta, Združenih arabskih emiratov in Irana, kažejo podatki, ki jih je zbral Bloomberg. Hormuška ožina je pomembna tudi za utekočinjen zemeljski plin (LNG); več kot petina svetovne ponudbe — večinoma iz Katarja — je v istem obdobju šla skozi ta prehod.

Bloomberg

 

Bi Iran res lahko zaprl Hormuško ožino?

Iran nima pravne podlage, da bi prepovedal promet skozi ožino, zato bi moral cilj doseči z uporabo sile ali grožnjo z njo.

Če bi njegova mornarica poskusila fizično preprečiti vstop v prehod, bi se verjetno soočila z odločno reakcijo Petega flote ZDA in drugih zahodnih mornaric, ki patruljirajo na tem območju.

Toda hudo motnjo bi lahko povzročil, ne da bi katerokoli iransko vojno ladjo sploh poslal iz pristanišča. Ena možnost je "nadlegovanje" ladij z majhnimi, hitrimi patruljnimi čolni. Lahko bi tudi izstrelil drone in rakete na ladje z obalnih ali notranjih izstrelišč, kar bi za komercialna plovila ustvarilo previsoko stopnjo tveganja.

Podobne taktike je uspešno uporabila hutijska milica v Jemnu, ki je ovirala promet skozi ožino Bab el-Mandeb na drugi strani Arabskega polotoka. Hutijci so večinoma streljali rakete in pošiljali drone na ladje, potem ko so lastnike plovil s povezavami z ZDA, Združenim kraljestvom in Izraelom opozorili, da bodo napadeni, če se približajo območju.

Ameriško vodena sila v Rdečem morju skuša ščititi ladijski promet, a je število ladij, ki plujejo skozi Rdeče morje in Adenski zaliv, še vedno za približno 70 odstotkov manjše kot leta 2022 in 2023, ugotavlja Clarkson Research Services, enota največjega ladijskega posrednika na svetu. To je ladjarje prisililo, da promet preusmerjajo okoli južnega rta Afrike namesto skozi Sueški prekop — za ladje med Azijo in Evropo daljša in dražja pot.

Zaprtje Hormuške ožine bi hitro prizadelo tudi iransko gospodarstvo, saj bi mu preprečilo izvoz nafte. Prav tako bi razjezilo Kitajsko, največjo kupko iranske nafte in ključno partnerico, ki je z vetom v Varnostnem svetu ZN Iranu večkrat pomagala izničiti zahodne sankcije.

Kako je Iran doslej oviral ladijski promet?

Iran je že desetletja oviral ladije v zalivu kot odgovor na sankcije ali kot vzvod v sporih.

Aprila 2024 je iranska revolucionarna garda, tik pred izstrelitvijo dronov in raket na Izrael, zasegla z Izraelom povezano kontejnersko ladjo pri Hormuški ožini. Posadko je izpustila naslednji mesec.

Aprila 2023 je Iran zasegel tanker, namenjen ZDA, domnevno v povračilo za zaseg druge ladje z iransko nafto ob Maleziji.

Maja 2022 je Iran zasegel dva grška tankerja in ju zadrževal šest mesecev, domnevno zaradi predhodne zaplembe iranske nafte.

Je Iran kdaj zaprl Hormuško ožino?

Doslej ne. Med iransko-iraško vojno (1980–1988) sta obe strani napadli skupno 451 plovil. To je močno povišalo stroške zavarovanja tankerjev in potisnilo cene nafte navzgor. Ko so leta 2011 uvedli sankcije proti Iranu, je ta grozil z zaprtjem ožine, a je nazadnje popustil.

Preden je Iran aprila 2024 zasegel ladjo MSC Aries, je kontraadmiral Alireza Tangsiri, poveljnik mornarice revolucionarne garde, izjavil, da ima Iran možnost ovirati promet skozi Hormuško ožino, a se zanjo ne odloči.

Kako so ZDA in zavezniki v preteklosti odgovorili na grožnje ladijskemu prometu?

Med t. i. vojno tankerjev so ameriške vojne ladje spremljale plovila skozi zaliv. Leta 2019 so ZDA zaradi iranskih motenj v regijo poslale letalonosilko in bombnike B-52. Istega leta so ZDA začele operacijo Sentinel, ki se je pozneje kot International Maritime Security Construct razširila še na deset držav, med njimi Združeno kraljestvo, Savdsko Arabijo, ZAE in Bahrajn. Od konca 2023 je pozornost pri zaščiti ladij preusmerjena iz Hormuške ožine v južni del Rdečega morja in ožino Bab el-Mandeb.

Kdo je najbolj odvisen od Hormuške ožine?

Savdska Arabija izvaža največ nafte skozi Hormuško ožino, a lahko pošiljke v Evropo preusmeri po 1.200 kilometrov dolgem naftovodu do terminala na Rdečem morju.
Združeni arabski emirati (ZAE) lahko del nafte izvozi prek cevovoda do pristanišča Fudžajra na Omanskem zalivu, južno od Hormuške ožine.

Irak vse izvoze trenutno odprema iz Basre, kar pomeni, da je popolnoma odvisen od prostega prehoda. Kuvajt, Katar in Bahrajn nimajo alternative in morajo vse ladje poslati skozi ožino. Večina nafte, ki prečka Hormuško ožino, je namenjena Aziji.

Tudi Iran se zanaša na tranzit skozi Hormuško ožino za svoje izvoze nafte. Leta 2021 je odprl terminal Jask na vzhodnem koncu ožine, kar mu omogoča, da majhen del nafte pošilja mimo glavnega plovnega kanala; konec lanskega leta so njegovi skladiščni rezervoarji postopoma polnili z nafto.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar