Kako gre v prvem polletju konkurenci Luke Koper?

Luki Koper, ki bo danes objavila polletne rezultate poslovanja, s severa in juga preti vse ostrejša konkurenca pristanišč v severnojadranskem grozdu: Reka, Trst in Benetke, ki so v razmiku nekaj več kot sto kilometrov.

V primerjavi z drugimi evropskimi pristanišči je njihova prednost predvsem najkrajša pomorska pot za tovor, ki prihaja z vzhoda in potuje skozi Sueški prekop. Plovba po tej poti je od pet do sedem dni krajša, kar je bistvena konkurenčna prednost.  

Vse tri omenjene luke imajo za seboj odlično polletje in se utapljajo v tovoru zaradi preusmeritve blagovnih tokov iz severnih pristanišč, kjer se soočajo s podobno situacijo prenasičenosti, predvsem zaradi situacije in krize v Ukrajini ter posledic koronavirusne epidemije.

"Pritiski na te luke so ogromni, vsi so poročali o prenasičenosti in zasedenosti obstoječih kapacitet. Trenutno je situacija takšna, da imajo težave zvoziti to, kar imajo, oziroma to, kar prihaja," je pred kratkim za Bloomberg Adria pojasnil Robert Sever, direktor Združenja za promet na Gospodarski zbornici Slovenije.

Kot dodaja, je treba vedeti, da ladijski promet zadnji dve leti ne poteka po ustaljenih tirnicah oziroma ne moremo več govoriti o rednih linijah. "Zdaj je luka tista, ki se odloči, ali bo ladjo sploh sprejela. Nekatere so ladje celo odslavljale in jih preusmerjale v druge luke. Tako so prevzemale blagovne tokove drugih luk. Zato prihaja do zamud in zastojev v odpremi pošiljk,'' pojasnjuje Sever.

Luke krepijo svoje zmogljivosti in zaledne povezave

V skladu s tem vse omenjene luke povečujejo svoje zmogljivosti in gradijo nove železniške proge za hitrejši pretok tovora. Pri nas se gradi dolgo pričakovani drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom, ki pa napreduje dokaj počasi; ob novih in novih aneksih naj bi prvi vlak po njem zapeljal maja leta 2026.

Medtem Luki Koper za vrat diha reška luka, ki je že z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo postala bolj konkurenčna. Zdaj tam gradijo drugi terminal, ki naj bi ga odprli leta 2024 in že leto kasneje pretovorili milijon kontejnerjev, napovedujejo na Reki. Tam bosta delovala dva globalna terminalista: nizozemski APM Terminals in filipinski ICTSI. Posodobili in nadgradili so tudi obstoječo železniško progo do Zagreba, ki vodi naprej proti Budimpešti.

Za razliko od drugih pristanišč so v Luki Koper vsi terminali v lasti ene družbe, medtem ko v drugih treh deluje mnogo koncesionarjev oziroma terminalistov. Globalni tekmeci so tako tudi v pristanišču v Trstu, saj ima tam svoj terminal drugi največji ladjar na svetu MSC, v zadnjih dveh letih pa sta pristopili še nemška družba Hamburger Hafen und Logistik (HHLA) in družba Duisport, ki upravlja največje evropsko rečno pristanišče v Duisburgu. Tudi do pristanišča v Trstu vodi dvotirna železniška proga, ki ima dobro povezavo z ostalimi evropskimi prometnimi vozlišči in navezavo na avstrijsko železniško omrežje.

Reška luka: V prvem polletju za tretjino višji dobiček

Reško pristanišče, četrtinska lastnica katerega je država, je trenutno zasuto s prošnjami za pretovor žita iz Ukrajine, a zaradi omejenih zmogljivosti ne morejo ugoditi vsem, je za hrvaške kolege pri Bloomberg Adria povedal predsednik uprave Duško Grabovac. "Pritisk je grozen. Prihaja nova letina, silosi pa so že polni," je povedal Grabovac.

"Težave so v pomanjkanju vagonov. Razlika je tudi v standardu vagonov, ki se uporabljajo v Ukrajini in Evropski uniji, zato ni enostavno povezati celotne logistične poti od Ukrajine do Reke," pojasnjuje Grabovac. Pravi, da se "snujejo novi in ​​raznoliki načini pretovarjanja, kot je pakiranje v velike vreče in kontejnerje, nato pa v plovila z nizkim dnom, namenjena za plovbo po rekah iz Romunije do Reke".

lastni arhiv

 

V prvi polovici leta so v podjetju dosegli čisti dobiček v višini 34,4 milijona kun (4,6 milijona evrov), kar je za tretjino več kot v enakem obdobju leta 2021. Skupni poslovni prihodki so znašali 106,5 milijona kun (14,1 milijona evrov), stroški poslovanja pa so se glede na lansko prvo polletje povečali na 88,7 milijona kun (11,7 milijona evrov).

Pristaniški operater je v prvih šestih mesecih leta 2022 pretovoril 3.369 milijonov ton tovora, kar je 18 odstotkov več kot leto prej. Ob tem so pretovorili 195 tisoč zabojnikov (TEU), kar je tretjino več kot v primerljivem obdobju lani.

Glede na podrobnejše podatke, ki so bili objavljeni v letnem poročilu o poslovanju v lanskem letu, so pretovorili največ lesa, ki predstavlja 64 odstotkov celotnega pretovora. Močno se je povečal pretovor kamna (za skoraj 60 odstotkov), kemičnih izdelkov (za štirikrat) in vozil (za sedemkrat glede na enako obdobje leta 2020).

Tržaška luka aprila z rekordnim pretovorom

Tržaško pristanišče je v prvi polovici leta 2022 pretovor glede na enako obdobje lani povečalo za 13,2 odstotka, na 29,15 milijona ton. Pri tem se je izboljšala večina kategorij: Tekoči razsuti tovor je porasel za dobrih 12 odstotkov, suhi tovor pa se je predvsem zaradi uvoza metalurških izdelkov povečal za skoraj 80 odstotkov.

Skupno število kontejnerjev je znašalo 431.454, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Aprila so dosegli celo rekord v mesečnem pretovoru, ko je ta presegel celo predpandemska leta. Lani so skupaj dosegli 55 milijonov ton pretovora, ob tem pa so pretovorili dobrih 757 tisoč kontejnerskih enot.

Tržaška luka je v začetku junija dobila novo redno linijo – posebni blokovni vlak Hisense Block Train bo dvakrat tedensko luko povezoval z Velenjem in tovarno Gorenje. Tako naj bi izboljšali transportni sistem in zagotovili stabilno dobavo. Novost je bila pripravljena v organizaciji kitajskega logističnega konglomerata Cosco, ki je tudi izbral tržaško pristanišče. Kljub temu Hisense več kot 80 odstotkov pretovora prepelje prek Luke Koper.

Beneška luka povečala pretovor ukrajinskega žita

Z visokim tempom okreva tudi beneško pristanišče, ki je v prvem polletju zabeležilo 10,5 odstotka večji pretovor v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Predvsem zaradi rusko-ukrajinskega konflikta je za četrtino porasel pretovor razsutega tovora v trdnem stanju, ki vključuje žita in živila za vzrejo in prehrano ljudi.

lastni arhiv

Tekoči tovor je ostal stabilen, pri čemer je upad pretovora naftnih derivatov v veliki meri nadomestil pretovor drugih, bolj trajnostnih proizvodov. Med januarjem in junijem 2022 je skozi beneško pristanišče prišlo 121.269 potnikov, od tega je bilo 77.944 potnikov na križarjenjih.

"Podatki za prvo polovico leta so pozitivni in kažejo, da smo se sposobni močno in hitro odzvati na mednarodne turbulence. Hkrati smo temeljnega pomena za delovanje italijanskega industrijskega sektorja, za katerega dobavljamo surovine in izvažamo končne izdelke," je rezultate komentiral predsednik uprave pristaniškega sistema severnega Jadrana Fulvio Lino Di Blasio.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar