Nabavniki opozarjajo na krizo, v Luki Koper ravno nasprotno

Slovenski proizvodni indeks PMI, ki kaže razpoloženje nabavnikov, je bil julija že drugi mesec močno pod mejo 50 točk. Kadar vrednost indeksa upade pod 50, se gospodarstvo ohlaja. Gibanje indeksov PMI kaže, da gospodarska aktivnost upada. Nabavniki opozarjajo na krizo, da prihaja do resnega ohlajanja gospodarstva. Kakšno je stanje v slovenski logistiki? Ali ohlajanje gospodarstva že občutijo. Preverili smo, kako se giblje pretovor v Luki Koper.

Kot smo že pisali, je bil na ljubljanskem letališču v prvem polletju tovorni promet precej višji kot v istem obdobju lani. Letos so do julija oskrbeli 15.403 tone tovora, v celem letu 2021 pa 28.383 ton. Tovorni promet je za ljubljansko letališče nova dimenzija rasti, ki jo poganja močna svetovna blagovna menjava, so poročali.

V Luki Koper ohlajanja ni

Ohlajanja gospodarske aktivnosti, pretovora avtomobilov ali kontejnerjev v Luki Koper ne zaznavajo. Ravno nasprotno. ''Poslovanje skupine Luka Koper je bilo v prvem četrtletju letošnjega leta boljše od lanskega in nad pričakovanim. Skupni pretovor je bil za 18 odstotkov višji od pretovora v enakem obdobju lani. Ugoden trend rasti se je nadaljeval tudi v drugem trimesečju leta. Za letos sicer načrtujemo triodstotno povečanje skupnega ladijskega pretovora v primerjavi z letom 2021. Rast pričakujemo na vseh blagovnih skupinah, tudi v obeh strateških segmentih,'' so sporočili v Luki Koper. V blagovni skupini kontejnerjev načrtujejo triodstotno rast, v segmentu pretovora avtomobilov pa štiriodstotno rast.

Kako so na pretovor vplivala zaprtja kitajskih pristanišč

''Zaprtje pristanišč na Kitajskem ni imelo večjega vpliva na količino pretovora v koprskem pristanišču predvsem zato, ker ni šlo za zaprtje vseh pristanišč hkrati, ampak so se zaprtja dogajala izmenično glede na izbruh covida v posameznih kitajskih regijah,'' so zapisali. Priznavajo, da ima kljub temu vsaka taka anomalija določen vpliv na blagovne tokove oziroma distribucijo blaga, ki je že vse od začetka pandemije pod hudimi pritiski. ''To je zlasti čutiti na področju kontejnerskega prometa, kjer največ težav predstavljajo neredni prihodi ladij.''

Dodajajo, da se v logistiki dlje časa soočajo z zahtevnimi razmerami, ki so jih zadnja geopolitična dogajanja samo še zaostrila. ''Na eni strani imamo opraviti z naraščajočimi količinami blaga, ki pritiskajo na skladiščne zmogljivosti pristanišča, na drugi pa z nerednimi prihodi ladij in spreminjajočimi se dobavnimi verigami, kar predstavlja velik izziv za kopensko logistiko, saj je treba ladijske prihode oziroma odhode tovora usklajevati s cestnimi in železniškimi prevozi.''

Kako je vojna v Ukrajini spremenila logistične tokove

''Z izbruhom vojne v Ukrajini so postale razmere v logistiki globalno še manj stabilne in predvidljive, vendar ocenjujemo, da vojna ne bo imela večjega vpliva na pretovor v koprskem pristanišču. Po drugi strani se s spremembami dobavnih verig odpirajo novi potencialni posli, ki jih bomo poskušali izkoristiti.'' Tudi v Luki Koper se borijo z inflacijskimi pritiski. ''Ocenjujemo, da bo v letošnjem letu inflacija vplivala na višje stroške, predvsem stroške materiala, dela in energentov, vendar jih bomo poskušali obvladovati s stroškovno optimizacijo, višjo produktivnostjo, nabavnimi strategijami  (npr. dolgoročni zakupi električne energije) in višjimi prihodki,'' še sporočajo iz Luke.

Luka je zasičena

''Trenutno stanje je tako, da povpraševanje po storitvah presega ponudbo oziroma kapacitete,'' pojasnjuje Robert Sever, direktor Združenje za promet na Gospodarski zbornici Slovenije. Dodaja, da logistični tokovi trenutno niso dober pokazatelj stanja v gospodarstvu in se na njih ne bi zanašal.

''Ko je ohlajanje dejansko občutiti tudi na obstoječih blagovnih tokovih, s katerimi imajo agenti, špediterji in sama Luka neposredno pogodbe, tam je to občutiti takoj. Tu pa je treba vzeti v kontekst trenutno situacijo. Treba je vedeti, da se je ogromno blagovnih tokov preusmerilo na Luko Koper in na vse jadranske luke s severnih pristanišč, ker imajo podobno situacijo prenasičenosti, predvsem zaradi situacije in krize v Ukrajini in posledicami koronavirusa. Pritiski na te luke so ogromni, vsi so poročali o prenasičenosti in zasedbi obstoječih kapacitet. Ko je ohlajanje občutiti, je to takojšen pokazatelj. Ampak trenutno je situacija takšna, da imamo težave zvoziti to, kar imamo, oziroma to, kar prihaja.''

Trenutna situacija ne kaže dogajanja v gospodarstvu

Glede na težave v dobavnih verigah in čakalne dobe bi lahko gospodarstvo že drselo v recesijo, logistični tokovi pa bi bili še vedno polno obremenjeni? ''Točno o tem govorim. Moramo vedeti, da ladijski promet zadnji dve leti ne poteka po nekih ustaljenih tirnicah oziroma ne moremo več govoriti o rednih linijah, ampak je luka tista, ki ladjo sprejme sploh. Nekatere so ladje celo odstavljale in jih preusmerjale na druge luke. Tako so prevzemale blagovne tokove drugih luk. Zato je prihajalo do zamud, prihaja do zastojev v odpremi pošiljk. Trenutna situacija ni pravi pokazatelj tega, kar se dogaja v gospodarstvu in proizvodnji,'' pojasnjuje Sever.

''Stanje v dobavnih verigah ni sorazmerno, je ravno nasproten pokazatelj. Tu govorimo celo o tem, da so prenasičeni.'' Karkoli bi se zgodilo, bi se zgodilo z zamikom. ''Absolutno kakšen je ta zamik, ne bi znal oceniti ali napovedati. Govorili smo celo o tem, da bo treba postavljati prioritete pri blagovnih tokovih zaradi oskrbe domačega gospodarstva in v povezavi z nastajajočo energetsko krizo. Da se bomo lahko oskrbeli z alternativnimi gorivi in energijo. Govorilo se je o tem, da bo prioriteta oskrba domačega gospodarstva po obstoječi infrastrukturi in se bo postavilo prioritete glede na to, kaj je nujno in kaj ni. Ta situacija je daleč o tega, da bi kazala na kakršnokoli recesijo.''

Maersk znižal napovedi globalnega kontejnerskega prometa

Danski ladjarski gigant Maersk, ki obvladuje 17 odstotkov svetovnega ladijskega prometa, je po objavi poslovnih rezultatov drugega trimesečja zvišal napovedi celoletnega poslovanja. Celoletni dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) so zvišali s 30 na 37 milijard dolarjev. Ob tem so znižali napoved rasti svetovnega kontejnerskega prometa. Na letni ravni naj bi obseg svetovnega trga kontejnerjev upadel ali zrasel za odstotek. Pred tem so napovedovali rast v razponu med dvema in štirimi odstotki. Nižje napovedi so posledica pričakovane normalizacije razmer v ladijskem prometu v drugi polovici leta 2022, kar mnogi analitiki berejo kot zgodnji pokazatelj upočasnitve svetovnega gospodarstva in možnosti za recesijo.

Upravljavci zabojnikov so imeli od motenj največje koristi. Z zaprtjem pristanišč, ki so povzročala zmedo v čezoceanskem ladijskem prevozu, so se močno zvišale prevoznine, saj podjetja odštejejo visoke zneske, da bi si zagotovili priveze. Septembra lani je povprečni strošek pošiljanja zabojnika presegel 11.000 dolarjev. Leta 2019 je znašal približno 1.300 dolarjev, kažejo podatki portala Freightos. Cene so se letos nekoliko umirile in se trenutno gibljejo pri okoli šest tisoč dolarjih. S fiksnimi stroški so se dobički podjetij, kot je Maersk, povečali za štirikrat glede na raven pred pandemijo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar