Vlagatelji se lepijo na zlato, delnice iščejo stabilnost, 25 let od poka pikakom balona

Začnimo z zlatom. Ta plemenita kovina je namreč pritegnila največ zanimanja med vlagatelji in tudi  bralci portala Bloomberg Adria. Cena zlata je pretekli teden prebila psihološko mejo treh tisočakov za 31,1-gramsko unčo. Bolj, ko so govori o naraščajočih geopolitičnih trenjih, poglabljanje napetosti na Bližnjem vzhodu, trgovinskih vojnah, slabših gospodarskih obetov v ZDA  in drugih izzivih aktualnega časa, bolj sveti zlato. Poznavalci pravijo, da je zlato varno zatočišče v negotovih časih. Napovedi različnih strategov so še bolj svetleče. Različne banke napovedujejo nadaljnjo krepitev cene, vse tja od 3.200 dolarjev, kot ocenjujejo pri švicarski banki UBS, do 3.500 kot pravijo pri avstralski družbi Macquarie. Potem so tu še glasna interesna združenja, ki gredo z napovedmi še kora dlje. Londonsko interesno združenja za trg plemenitih kovin je napovedalo, da bo cena zlata do 2030 prilezla do 7.000 dolarjev.

 

 

Centralne banke in veliki institucionalni vlagatelji že nekaj časa kupujejo zlato, saj ga imajo za dolgoročno naložbo. "Zlato poleg gotovine in obveznic velja za izjemno varno, zato je prehitelo devizne rezerve v evrih. Seveda smo še daleč od tega, da bi prehiteli dolarske rezerve, vendar se korak za korakom približujemo temu," pravi Sašo Ivanović, izvršni direktor Centra za zlato s sedežem na Hrvaškem. 

Navaja tudi, da se letno izkoplje od 2,5 tisoč do tri tisoč ton novega zlata in da imajo samo centralne banke letno povpraševanje po več kot tisoč tonah zlata. "To je nekakšno rahlo pomanjkanje fizičnega zlata, kar se mora vsekakor odražati v cenah."

Zakaj se zlato seli iz Londona v New York?

Zlato se množično seli iz londonskih trezorjev v New York zaradi višjih cen terminskih pogodb na borzi Comex v primerjavi s promptnimi cenami v Londonu. Razlika, ki je letos presegla 50 dolarjev na unčo, je ustvarila priložnost za arbitražo, saj trgovci izkoriščajo višje cene v ZDA. K selitvi zlata prispevajo tudi strahovi, da bi predsednik Donald Trump lahko uvedel carine na zlato. London, ki je največje svetovno trgovsko središče za zlato, ima še vedno velike zaloge, vendar centralna banka Anglije težko sledi povpraševanju, saj logistični izzivi in pretopitve palic v švicarskih rafinerijah podaljšujejo čakalne dobe. K dvigu cen zlata dodatno prispevajo tudi obsežni nakupi centralnih bank, ki želijo zmanjšati odvisnost od ameriškega dolarja.

Od kod prihaja zlato v Slovenijo?

V zadnjih petih letih je Slovenija neto uvozila 13,4 tone zlata, kar je bistveno več od 3,2 tone, ki jih hrani Banka Slovenije. Največ zlata je bilo uvoženega iz Avstrije (1.343 kg v letu 2024), sledijo Nemčija, Italija in Hrvaška. Avstrija je glavni dobavitelj zaradi priznane kovnice Münze Österreich, ki kuje priljubljene "dunajske filharmonike". Povpraševanje po zlatu spodbujajo visoka inflacija, geopolitična negotovost in neobdavčeni kapitalski dobički pri trgovanju z zlatom.

Zakaj bitcoin ne raste, če velja za digitalno zlato?

Zlato je v zadnjih dneh doseglo rekordnih 3.031 dolarjev za unčo, medtem ko je bitcoin, ki naj bi bil digitalno zlato, padel na okoli 82.500 dolarjev, in je trenutno 24 odstotkov pod januarsko najvišjo vrednostjo. Analitik Tilen Šarlah pojasnjuje, da je bitcoin precej bolj volatilen kot zlato, saj nanj vplivajo regulacije, sprejetje v institucijah, večja tržna nihanja in tehnologija. Zlato ima tisočletno zgodovino stabilnosti, bitcoin pa je še v zgodnji fazi sprejetja. Oba imata omejeno ponudbo in sta decentralizirana, vendar bitcoin še ni postal varno zatočišče v času negotovosti. David Veselinović iz Crypto12 meni, da bo bitcoin potreboval še več let, da bo res postal digitalno zlato.

 

 

Srebro v senci zlata – priložnost za naložbo?

Medtem ko zlato dosega rekorde, se vse več vlagateljev ozira tudi proti srebru. Cena unče srebra (31,1 g) je okoli 31 dolarjev, kar je precej manj od zlata (preko 3.000 dolarjev). V zadnjem letu je srebro zraslo za 31 odstotkov, zlato pa za 39 odstotkov.

Peter Slapšak iz Elementuma navaja več razlogov za vlaganje v srebro:

• 80 odstotkov srebra se porabi v industriji, medtem ko se zlato večinoma uporablja za naložbe.

• Povpraševanje po srebru naj bi do leta 2030 preseglo proizvodnjo.

• Cena srebra še ni presegla rekorda iz leta 1980.

Pri nakupu srebra je treba plačati DDV, pri zlatu pa ne. Fizične osebe ob prodaji zlata ali srebra v Sloveniji niso obdavčene z davkom na kapitalski dobiček.

Strokovnjaki priporočajo, da naložbe v plemenite kovine ne presežejo 10 odstotkov portfelja, saj cene lahko nihajo.

25 let od pikakom zloma: Vzporednice s trenutno AI-manijo

Pred natanko 25 leti je počil tehnološki pikakom balon, ki je povzročil več kot 80-odstotni upad vrednosti indeksa Nasdaq in razpolovitev indeksa S&P 500. Se lahko kaj takšnega ponovi v obdobju AI-manije? Lahko ta evforija današnjega časa in rekordna rast delnic poženeta strah v kosti pred morebitnim zlomom? Nekaj sicer je vzporednic z pikakom balonom, toda razlike s pikakom manijo so precejšnje. Glavna razlika je v tem, da današnja AI-manija temelji na stabilnih, donosnih podjetjih, kot so Alphabet in Microsoft, ki vlagajo ogromna sredstva v razvoj AI. V obodbju pikakom balona pa je vse skupaj baziralo na kapitalsko šibkih zagonskih podjetjih. Čeprav si marsikdo zatiska oči in pravi, danes je drugače, pa se pojavljajo opozorilni znaki, da bi se lahko zgodba pikakom balona ponovila.

Bloomberg

 

 

Tehnološke delnice v popravek

Tehnološke delnice so od začetka leta v popravku, Nasdaq 100 je na poti k petemu zaporednemu tednu padcev – najdaljšemu nizu po maju 2022. Razlogi za padec vključujejo razočarajoče napovedi podjetij, kot so FedEx, Nike, Micron in Lennar. Kljub grožnjam trgovinske vojne vlagatelji še naprej vlagajo v delnice, kar nakazuje, da ne pričakujejo večje recesije.

 

 

Mali vlagatelji v nakupe navkljub popravkom in nestanovitnosti trga

Mali vlagatelji v letu 2025 kljub padcem na borzah agresivno kupujejo delnice. V 16 trgovalnih dneh so vložili več kot dva milijardi dolarjev, kar se je zgodilo le štirikrat v zadnjih dveh letih. Kljub tej strategiji so portfelji izgubili okoli 7 odstortkov vrednosti, kar je dvakrat več od padca indeksa S&P 500. Razlog za nestanovitnost so Trumpova nepredvidljiva trgovinska politika, motnje v dobavnih verigah in padci dobičkov velikih podjetij, kot sta Nike in FedEx. Analitiki svetujejo večjo razpršenost naložb.

Na drugi strani pa institucionalni vlagatelji unovčujejo naložbe. Goldman Sachs, Citigroup in HSBC so znižali napovedi za ameriške delnice. Medvedje razpoloženje je močno, saj so optimistični pogledi na najnižji ravni v zadnjih treh tednih.

V zadnjem tednu so glavni indeksi bili obarvani zeleno. Se optimizem kljub vsemu vrača na trge? 

Bloomberg Adria

 

Bessent: Popravki na borzi so zdravi, dolgoročno ni razloga za skrb

Ameriški finančni minister Scott Bessent je dejal, da je nedavni padec indeksa S&P 500 normalen in zdrav za dolgoročno stabilnost trga. Po njegovih besedah so popravki na borzi sestavni del naravnega gibanja trga in dolgoročno ni razloga za skrb. Prepričan je, da bodo ustrezna davčna politika, deregulacija in energetska varnost dolgoročno okrepile ameriški trg. Prav tako meni, da ameriški sen ni odvisen od možnosti kupovanja poceni izdelkov iz Kitajske, temveč od tega, da si družine lahko privoščijo dom, kupijo avto in imajo realno rast plač.

Administracija predsednika Trumpa in ameriška centralna banka (Fed) ne nameravata reševati vlagateljev v primeru padcev na borzi, kar pomeni, da ni pričakovati hitre podpore v primeru večjih korekcij.  

Bloomberg

 

Fed ohranil obrestne mere, tveganje za recesijo se povečuje

Ameriška centralna banka Fed je ohranila obrestne mere v razponu od 4,25  do 4,50 odstotka, kot so napovedovali analitiki. Prvi mož Jerome Powell je pojasnil, da se je gospodarska aktivnost še naprej povečevala, vendar inflacija ostaja trdovratna, deloma zaradi vpliva novih carin, ki jih je uvedla Trumpova administracija. Kljub ohranjanju nizke brezposelnosti Powell opozarja na tveganje počasnejše gospodarske rasti. Fed letos napoveduje dve znižanji obrestnih mer v skupni vrednosti 50 bazičnih točk, vendar šele v drugi polovici leta. Powell je priznal, da se je možnost recesije nekoliko povečala, a ostaja na zgodovinskem povprečju.

 

 

Gunter Deuber iz Raiffeisen Bank meni, da Fed že čuti pritisk Trumpove politike, a se želi izogniti odprtemu konfliktu z Belo hišo. V primeru recesije bi bili potrebni večji rezi v obrestne mere – tudi za 100 bazičnih točk, pravi. Če recesije ne bo, morda sploh ne bo rezov. Deuber poudarja, da so možnosti za recesijo večje, inflacija pa je lahko prehodna. ZDA že beležijo odpuščanja v javnem sektorju, kar bo vplivalo na pričakovanja potrošnikov. V Evropi ECB aprila verjetno ne bo znižala obrestnih mer, saj inflacija ostaja povišana, dodatno pa na gospodarstvo vplivajo carine in obrambni izdatki.

 

Trump za podpredsednico Feda izbral Michelle Bowman

Predsednik Donald Trump je za podpredsednico za nadzor v Federal Reserve imenoval Michelle Bowman, ki je od leta 2018 članica upravnega odbora Feda. Imenovanje je navdušilo Wall Street, saj vlagatelji pričakujejo, da bo Bowman do bank bolj prijazna kot njen predhodnik Michael Barr. Bowman je že izrazila nasprotovanje strožjim kapitalskim zahtevam za banke in napovedala bolj pragmatičen pristop k regulaciji. Njeno imenovanje podpira republikanski senatni odbor, medtem ko demokrati, vključno s senatorko Elizabeth Warren, opozarjajo na tveganje deregulacije. Če bo potrjena, bo Bowman usklajevala nadzorne ukrepe Feda v skladu s Trumpovim izvršnim ukazom, ki zahteva večji nadzor Bele hiše nad regulacijo bank.

Bloomberg

 

Oboroževalska vročica priložnost za avtomobilsko industrijo?

Evropa zaradi varnostnih groženj povečuje naložbe v obrambo, kar bi lahko koristilo tudi avtomobilski industriji. Nemška podjetja, kot je Rheinmetall, že načrtujejo uporabo presežnih avtomobilskih zmogljivosti za proizvodnjo vojaške opreme. Strokovnjaki menijo, da bi to lahko spodbudilo rast gospodarstva, vendar ne bo rešilo vseh težav avtomobilske industrije. Tudi slovenska podjetja, povezana z avtomobilsko in kovinsko industrijo, bi lahko našla nove priložnosti v obrambnem sektorju.

Gradbeni bum v Ukrajini po premirju? Borzni indeks že raste

Če bo v Ukrajini doseženo premirje, bo sledila obsežna obnova, ki bo koristila evropskim gradbenim podjetjem. Podjetja, kot so Vinci, Bouygues Construction, ACS Group, Strabag in Skanska, so v najboljšem položaju za sodelovanje pri obnovi zaradi izkušenj in zmogljivosti. Financiranje bo ključno – EBRD načrtuje vložiti vsaj 1,5 milijarde evrov v energetski sektor in infrastrukturo, dodatna sredstva pa bi lahko zagotovile institucije, kot so Svetovna banka in EU skladi.

Proizvajalci gradbenih materialov bodo prav tako imeli koristi. Ameriške carine na jeklo in aluminij bodo spodbudile izvoz iz Kanade, Mehike, Brazilije in Kitajske v Ukrajino. Cena jekla in cementa bi se lahko po začetku obnove zvišala.

Indeks UBS Ukraine Reconstruction Index (UBXERCON), ki spremlja podjetja, ki bi imela koristi od obnove, je letos pridobil 17 odstotkov. Med podjetji so Siemens Energy, Holcim, Schneider Electric in Raiffeisen Bank.

 

 

 

BYD navdušil vlagatelje z napredno tehnologijo hitrega polnjenja

Delnice kitajskega proizvajalca električnih vozil BYD so v torek v Hongkongu poskočile za šest odstotkov, s čimer je tržna vrednost podjetja dosegla 162 milijard dolarjev – več kot Ford, GM in Volkswagen skupaj. Razlog za rast je predstavitev nove baterijske tehnologije, ki omogoča, da se avtomobil v petih minutah napolni za okoli 400 kilometrov vožnje. Prva modela s to tehnologijo, Han L in Tang L, bosta na voljo od aprila, cene pa se bodo začele pri 37.338 dolarjev. BYD namerava postaviti več kot štiri tisoč hitrih polnilnic, kar bi lahko podjetju zagotovilo pomembno konkurenčno prednost na trgu električnih vozil.

 

 

Nvidia napoveduje nove čipe, a vlagatelji dvomijo v trajnost AI-evforije

Nvidia je na letni konferenci GTC predstavila nove čipe Blackwell Ultra ter načrte za modele Vera Rubin in Feynman, ki bodo izšli do leta 2027. Jensen Huang je napovedal tudi sodelovanje z General Motorsom pri AI v avtomobilih ter s T-Mobile pri razvoju brezžičnih omrežij 6G. Kljub napovedim se delnice Nvidie znižujejo – letos so padle za 14 odstotkov.

Vlagatelji se bojijo, da bi AI-evforija lahko izgubila zagon, zlasti po izjavi kitajskega startupa DeepSeek, kije z manj sredstvi razvil konkurenčno AI-infrastrukturo. Nvidia se kljub temu zanaša na naraščajoče naložbe v AI, ki naj bi do leta 2032 dosegle 525 milijard dolarjev.

 

 

 

Musk zaposlenim v Tesli: Držite delnice, prihodnost je svetla

Elon Musk je na nenapovedanem sestanku v Austinu zaposlenim pri Tesli sporočil, naj kljub težavam zaupajo v podjetje in zadržijo delnice. "Prihodnost je svetla in vznemirljiva," je dejal Musk, čeprav se Tesla sooča s padcem prodaje in vandalizmom na polnilnih postajah in prodajnih salonih.

Delnice Tesle so letos padle za več kot 40 odstotkov, potem ko so lani močno zrasle po Trumpovi inavguraciji. Prodaja Tesl je upadla na ključnih trgih (Evropa, Kitajska) zaradi političnih pritiskov in ustavitve proizvodnje modela Y zaradi nadgradnje. Musk je napovedal širitev proizvodnje avtonomnega vozila Cybercab brez pedal in volana. Minister za trgovino Howard Lutnick je v nastopu na Fox News pozval k nakupu Teslinih delnic, kar je sprožilo vprašanja o navzkrižju interesov.

Musk ostaja optimističen, saj Teslino prihodnost vidi v robotiki in avtonomni vožnji.

 

 

Cathie Wood: Večina meme kovancev bo ničvrednih 

Cathie Wood, ustanoviteljica ARK Investment, meni, da bo večina meme kovancev na kripto trgu sčasoma postala brez vrednosti, saj gre predvsem za "digitalne zbirateljske predmete", ki temeljijo na trenutnih trendih in šalah. Ameriška komisija za vrednostne papirje (SEC) meme kovancev ne obravnava kot vrednostne papirje, zato ostajajo neregulirani.

Wood ostaja optimistična glede bitcoina, etherja in solane, saj njihova uporabnost narašča – pričakuje, da bo bitcoin do leta 2030 presegel vrednost milijona dolarjev. Opozarja vlagatelje, naj bodo previdni pri memecoinih, saj izguba denarja ostaja "najboljša lekcija".

Ether razočaral vlagatelje 

Ether, druga največja kriptovaluta, je v zadnjem letu postala eno največjih razočaranj na kripto trgu. Cena ethra je trenutno okoli 2.045 dolarjev, kar je polovico manj kot decembra lani, ko je dosegla 4.100 dolarjev. Po mnenju analitika Domna Kregarja so razlogi za šibkost ethra visoki transakcijski stroški, razdrobljenost uporabnikov na različnih plasteh, nenehni prodajni pritisk fundacije Ethereum in upad vpliva soustanovitelja Vitalika Buterina.

Scenarij, da bi ether po tržni kapitalizaciji prehitel bitcoin (t. i. "flippening"), se zdaj zdi malo verjeten. Banka Standard Chartered je znižala ciljno ceno ethra za konec leta 2025 na 4.000 dolarjev, kar je precej manj od prejšnje napovedi 10.000 dolarjev, in napovedala nadaljnji upad v primerjavi z bitcoinom.

Na Wall Street prihajajo ETF za solano

Družba Volatility Shares lansira prva ETF sklada, ki sledita terminskim pogodbam na solano (SOL), šesto največjo kriptovaluto po tržni kapitalizaciji (67 milijard dolarjev). Sklada SOLZ in SOLT bosta imela stroške upravljanja 0,95 odstotka in 1,85 odstotka.

Podjetje pričakuje, da bo odobritev ETF-jev povečala zanimanje za solano, podobno kot pri bitcoinu in ethru, ki sta najprej dobila terminske ETF-je, nato pa še promptne. Eric Balchunas iz Bloomberg Intelligence ocenjuje 75-odstotno verjetnost, da bo promptni ETF za solano odobren še letos.

Solana je po propadu FTX leta 2022 doživela okrevanje zaradi nizkih transakcijskih provizij in hitrejšega omrežja. Kljub temu je letos izgubila približno 30 odstotkov vrednosti.

Vlagatelji pričakujejo, da bi lahko promptni ETF za solano odprl vrata za širše institucionalne naložbe, kar bi lahko dodatno podprlo ceno solane.

Trumpove grožnje s carinami potisnile ceno bakra na 10.000 dolarjev

Cena bakra je na Londonski borzi kovin (LME) dosegla 10.046,50 dolarjev za tono, na newyorški borzi Comex pa se je od začetka leta zvišala za 27 odstotkov. Rast je posledica groženj predsednika Trumpa o uvedbi 25-odstotnih carin na baker, kar je sprožilo selitev zalog v ZDA.

Trgovci, vključno s Trafigura Group in Glencore, preusmerjajo zaloge bakra iz Azije v ZDA, kjer bi lahko pristalo več kot 100.000 ton. Pomanjkanje zalog na globalnem trgu je povzročilo dodatno rast cen.

K rasti cene bakra prispeva tudi šibkejši dolar po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo in povečano povpraševanje iz zelenih industrij. Vlagatelji pričakujejo, da bodo ZDA do konca leta uvedle 25-odstotne carine na baker, kar bi še dodatno dvignilo ceno. 

Bloomberg Adria

 

Regija Adria

Na lokalni regionalnih borzah je bil pretekli teden relativno miren, glavni indeksi pa so končali v zelenem. Najbolj donosen je bil makedonski indeks MBI. 

  Bloomberg Adria

 

Špekulacija z delnico Đuro Đaković: Po 300-odstotni rasti sledil 40-odstotni padec

Delnica hrvaškega podjetja Đuro Đaković je v prvi polovici marca poskočila za kar 300 odstotkov, nato pa v treh dneh izgubila 40 odstotkov vrednosti, padla z 70 evrov na 39,80 evra. Kljub padcu je v sredo delnica spet pridobila 13 odstotkov in v četrtek dosegla 52 evrov.

Podjetje ni objavilo novih uradnih informacij, kar kaže na špekulativno trgovanje. Đuro Đaković proizvaja železniške vagone, manjši del poslovanja pa je povezan z vojaško opremo. Ima pogodbo s hrvaškim ministrstvom za obrambo v vrednosti 5 milijonov evrov.

Podobna zgodba se je zgodila z delnico avstrijskega Steyr Motors, ki je po 1.900-odstotni rasti z 240 evrov padla na 71 evrov – kar predstavlja 70-odstotni padec. Avstrijsko združenje za investitorje je trgovanje poimenovalo "mini kazino" in opozorilo na visoko tveganje špekulacij.

Ljubljanska borza raste – prihaja korekcija kot leta 2007?

Indeks SBITOP je letos zrasel za skoraj 22 odstotka, v zadnjem letu pa za 40 odstotkov, kar Ljubljansko borzo postavlja med najdonosnejše na svetu. Rast poganjata dobro poslovanje borznih družb in visoka dividenda, pri čemer Krka izstopa s petkrat višjo dividendo kot leta 2012.

Kljub rasti analitiki opozarjajo na tveganja, povezana z avtomobilsko industrijo, geopolitičnimi napetostmi in morebitnimi carinami v času Trumpove administracije. Igor Štemberger iz Ilirike opozarja na možnost korekcije, saj je podobna situacija nastala leta 2007, ko so tuje borze padale, slovenska pa je še nekaj mesecev rasla. Previdnost je po njegovem mnenju nujna, saj trenutna rast privablja kratkoročne vlagatelje, kar bi lahko povzročilo nenaden obrat navzdol.

 

 

Napovedi dogajanja v tednu od 24. do 30. marec:  Pogovori o premirju v Ukrajini Pogovori Rusija-Ukrajina v Džedi v Savdski Arabiji: Potekali bodo pogovori o premirju med Rusijo in Ukrajino. Trump je optimističen, Putin pa se je pripravljen umakniti z napadov na ukrajinsko infrastrukturo. Zelenski ne želi ozemeljskih izgub. Rubio in Waltz bosta sodelovala pri pogovorih v Džedi. Ameriške carine: Trumpova ekipa bo kmalu napovedala nove carine, pričakujejo se razkritja pred 2. aprilom. Kitajski forum za razvoj (23.–24. marec): Kitajski forum za razvoj (CDF) 2025 bo potekal v Pekingu 23. in 24. marca 2025, z osrednjo temo "Sprostitev razvojnega zagona za stabilno rast svetovnega gospodarstva." Razpravljali bodo o makroekonomskih politikah, gospodarski rasti, tehnoloških inovacijah in razvoju umetne inteligence. Pričakuje se, da bo govoril tudi kitajski predsednik Xi Jinping.  _______________________________________ Ponedeljek, 24. marec - Bostic o politiki Fed in objava indeksa osebne potrošnje indeks PCE (28. marec): Predsednik Atlantske podružnice Fed Raphael Bostic bo razpravljal o obrestnih merah in inflaciji. Objavljen bo tudi indeks osebne potrošnje (PCE), kar bi lahko vplivalo na prihodnje odločitve glede obrestnih mer. Torek, 25. marec - V Nemčiji, Franciji in Italiji bodo objavili podatke o registracijah novih vozil. - V Nemčiji bodo objavili poslovna pričakovanja. - Inštitut Ifo bo objavil podatke o poslovni klimi. - V ZDA bodo objavili podatke o zaupanju potrošnikov in prodajo novih nepremičnin. Sreda, 26. marec - V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o inflaciji. Četrtek, 27. marec - V ZDA bodo objavili podatke o BDP. Petek, 28. marec - V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o BDP, - Na Japonskem, v Španiji in Franciji bodo objavili podatke o inflaciji. - V Nemčiji bodo objavili podatke o brezposelnosti. - Inštitut GfK bo objavil zaupanje potrošnikov v Nemčiji. - Eurostat bo objavil poslovno klimo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar