Fed ohranila obrestne mere: Možnost recesije se je povečala

Ameriška centralna banka Fed je odločila, kar so pred tem napovedovali analitiki, in sicer, da ohrani obrestne mere na zdajšnji ravni, to je v razponu od 4,25 do 4,50 odstotka. Na ta način si bodo, tako so še pred zasedanjem komentirali poznavalci, vzeli čas za preučitev vpliva politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa na gospodarstvo, ki se sooča s trdoživimi inflacijskimi pritiski in z zaskrbljenostjo zaradi rasti.

Kako je odločitev pojasnil predsednik Jerome Powell?

"Kazalniki kažejo, da se je gospodarska aktivnost še naprej solidno povečevala. Stopnja brezposelnosti se je v zadnjih mesecih stabilizirala na nizki ravni, razmere na trgu dela pa ostajajo solidne," navajajo v izjavi. Izpostavljajo pa, da inflacija ostaja nekoliko povišana.

Še vedno ostaja cilj na dolgi rok inflacija pri dveh odstotkih, ob tem pa zasledujejo največjo možno zaposlenost. Dodajajo, da se je povečala negotovost glede gospodarskih gibanj.

Ob zasledovanju svojih ciljev se je zato odbor odločil ohraniti ciljni razpon za zvezno obrestno mero na razponu od 4,25 do 4,50 odstotka. Kako bo v prihodnje, bo odbor odločal na podlagi vhodnih podatkov, napovedi in tveganj. Vnovič pa poudarjajo, da je odbor močno zavezan k največji zaposlenosti in vrnitvi inflacije na ciljna dva odstotka.

"Ocene odbora bodo upoštevale širok nabor informacij, vključno z informacijami o razmerah na trgu dela, inflacijskih pritiskih in inflacijskih pričakovanjih ter finančnih in mednarodnih dogodkih," so zapisali.

 

 

Vpliv carin in kaj se dogaja na trgu dela

Koliko so k inflaciji prispevale Trumpove carine? Očitno, da nekaj ali dober del, je odvrnil predsednik Jerome Powell, ki ni postregel s številkami. Je pa dejal, da gledamo šibkejšo rast in višjo inflacijo. "Inflacija se je zdaj začela višati, mislimo, da deloma zaradi carin. Gledano v celoti, pa je slika solidna," pomirja Powell. Dodaja, da so trenutno na mestu, od koder se lahko premaknejo v kateri koli smeri: "Medtem pa je zelo primerno, da počakamo na jasnejšo sliko."

Powell je navedel tudi primer posrednih podražitev. Zaradi carin so se denimo podražili pralni stroji. Na drugi carine pa carine niso zajemale sušilnih strojev, a so se podražili tudi ti. Komentiral je, da so proizvajalci enostavno sledili množicam in zvišali cene.

Dotaknil se je tudi trg dela. Ljudje ne izgubljajo služb, na drugi strani pa vidimo ljudi, ki ne dobijo služb. "Spremljamo ga," pravi in dodaja, da je malo odpuščanj in malo zaposlitev, kar je nekako v ravnotežju. Vsekakor pa pozorno spremljajo trg dela.

Prihaja globlja recesija?

Nove carine Trumpove administracije so skupaj s povračilnimi ukrepi ameriških trgovinskih partnerjev poslabšale razpoloženje potrošnikov in podžgale pričakovanja Američanov glede prihodnje inflacije, je poročal Bloomberg. Nekatere dajatve so bile preložene kmalu po njihovi napovedi, zato še ni jasno, kako bo trgovinska vojna vplivala na gospodarstvo.

"Ali imamo trgovinsko vojno, ki je tako huda, da bi povzročila globljo recesijo? Ne vemo," je še pred odločitvijo Fed za Bloomberg komentirala Diane Swonk, vodja ekonomistov pri KPMG.

Powell je na novinarski konferenci o možnosti recesije dejal, da so se možnosti zanjo nekoliko povečale, a da niso visoke. "Ostajajo v približno dolgoletnem povprečju, saj so bile pred tem ekstremno nizke," je pojasnil. 

Zanimiv je tudi pogled na decembrsko anketo. Takrat so sodelujoči za letos napovedali dva reza Fed, prav toliko jih pričakujejo tudi v marčevski anketi. A v predhodni anketi so napovedali prvi rez v prvi polovici leta, zdaj pa se pričakuje, da se bo prvi rez zgodil šele v drugem semestru.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar