Nvidia: Novi čipi, dvomi vlagateljev in prihodnost superračunalništva

Jensen Huang, izvršni direktor podjetja Nvidia, je na svoji letni konferenci za razvijalce naslovil skrb, da stroški računalništva umetne inteligence uhajajo izpod nadzora.

Na dogodku je Huang predstavil zmogljivejše čipe in sorodno tehnologijo, za katero je dejal, da bo strankam zagotovila bolj jasno donosnost. Med novostmi je naslednik vodilnega procesorja za umetno inteligenco podjetja Nvidia, imenovan Blackwell Ultra, ter dodatne generacije, ki bodo segale vse do leta 2027. Huang je prav tako predstavil programsko opremo blagovne znamke Dynamo, ki bo optimizirala obstoječo in prihodnjo opremo ter jo naredila učinkovitejšo in donosnejšo.

"V bistvu gre za operacijski sistem tovarne umetne inteligence," je dejal Huang med približno dveurnim nastopom na letnem dogodku GTC podjetja v San Joseju v Kaliforniji, kjer je govoril o vsem, od robotske tehnologije do osebnih superračunalnikov.

Konferenca, nekoč malo znano srečanje razvijalcev, je postala eden najbolj spremljanih dogodkov, odkar je Nvidia prevzela osrednjo vlogo na področju umetne inteligence – tehnološki svet in Wall Street zdaj pozorno spremljata njene predstavitve. Huang je v svojem govoru predstavil širok nabor strojne opreme, programske opreme in storitev, vendar ni bilo bistvenih presenečenj za vlagatelje. Delnice podjetja so v torek zaključile trgovanje z več kot triodstotnim padcem.

Nvidia, ki se je nekoč osredotočala predvsem na grafične čipe za igranje iger, je postala tehnološka velesila, prisotna na številnih področjih. Na dogodku je Huang napovedal, da bo nova serija procesorjev Blackwell Ultra na voljo v drugi polovici leta 2025, sledila pa ji bo večja nadgradnja, imenovana "Vera Rubin", v drugi polovici leta 2026.

Med ključnimi najavami so bile:

• Platforma Isaac GR00T N1, ki bo "pospešila razvoj humanoidnih robotov". Nvidia pri projektu sodeluje z Walt Disney Co. in Googlovim DeepMindom, pri čemer bo platforma odprta tudi za zunanje razvijalce.

• Partnerstvo z General Motors Co., ki bo umetno inteligenco vpeljalo v avtomobile nove generacije, tovarne in robote.

• Brezžični projekt s podjetji, kot sta T-Mobile US Inc. in Cisco Systems Inc. Nvidia bo pomagala razviti strojno opremo za "AI-native" brezžična omrežja naslednje generacije (6G), ki bodo nasledila današnja omrežja 5G.

• Novi osebni superračunalniki, zasnovani na tehnologiji Nvidia, ki jih bodo razvili Dell Technologies Inc., HP Inc. in drugi proizvajalci. Razvijalci in znanstveniki bodo lahko te naprave uporabljali za delo na modelih umetne inteligence kar na svojih delovnih mizah.

 

Za Nvidio je to ključno obdobje. Po dveh letih vrtoglave rasti prihodkov in tržne vrednosti so vlagatelji leta 2025 začeli dvomiti, ali je evforija vzdržna. Te skrbi so se še okrepile v začetku leta, ko je kitajski startup DeepSeek trdil, da je razvil konkurenčen model umetne inteligence z bistveno manj sredstvi. DeepSeekova izjava je sprožila dvome o smiselnosti nenehnih vlaganj v infrastrukturo umetne inteligence. A kmalu so sledile zaveze največjih strank Nvidie – med njimi Microsoft in Amazon AWS – da bodo nadaljevale z nakupi in gradnjo infrastrukture.

Proizvodnja in prodaja navzgor

Največji operaterji podatkovnih centrov – tako imenovani hiperskaliranci – naj bi po podatkih Bloomberg Intelligence v letu 2025 porabili 371 milijard dolarjev za zmogljivosti umetne inteligence, kar je 44-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Do leta 2032 naj bi se ta številka povzpela na 525 milijard dolarjev, pri čemer je rast hitrejša, kot so analitiki pričakovali pred viralnim uspehom DeepSeeka.

Kljub temu so širše skrbi glede trgovinskih vojn in morebitne recesije negativno vplivale na delnice Nvidie, ki so letos padle za 14 odstotkov. V torek so se na borzi v New Yorku znižale za 3,3 odstotka na 115,53 dolarja. Novica o sodelovanju General Motorsa z Nvidio je prizadela Mobileye Global, podjetje, ki razvija tehnologijo za avtonomno vožnjo. Delnice so se pocenile za 3,5 odstotka na 14,44 dolarja. Mobileye je večinsko v lasti Intela in je leta 2022 izvedel prvo izdajo delnic (IPO).

Bloomberg

Najpomembnejše vprašanje, s katerim se sooča Nvidia, je, ali bodo vlaganja v infrastrukturo umetne inteligence naraščala tudi v letu 2026, je v analizi pred dogodkom zapisal analitik Wolfe Research Chris Caso. "Delnice podjetij s področja umetne inteligence so močno padle zaradi strahu pred recesijo. Čeprav menimo, da bi bila poraba za umetno inteligenco zadnja postavka, ki bi jo kupci v oblaku želeli zmanjšati, bi lahko morebitne težave pri financiranju teh proračunov pritisnile na kapitalske izdatke," je zapisal.

Ambiciozen razvojni načrt

Na tem področju Huang ni uspel pomiriti skrbi vlagateljev, a je predstavil načrt razvoja prihodnjih čipov in razkril prelomni sistem, ki kombinira silicij in fotoniko – svetlobne valove. Nvidia je prav tako napovedala ustanovitev raziskovalnega laboratorija za kvantno računalništvo v Bostonu, s čimer želi izkoristiti potencial še enega hitro razvijajočega se tehnološkega področja.

Podjetje se je v zadnjem času soočalo s proizvodnimi težavami, saj je poskušalo hitro posodobiti svoje čipe. Nekatere zgodnje različice procesorja Blackwell so potrebovale popravke, kar je zamaknilo njegov izid. Nvidia sicer zatrjuje, da so te težave zdaj odpravljene, a še vedno ne more proizvesti dovolj čipov, da bi zadostila povpraševanju. Za povečanje proizvodnje je podjetje povečalo porabo, kar bo letos vplivalo na marže.

Huang je razkril, da so štiri največje javne ponudnike oblačnih storitev – Amazon, Microsoft, Google (Alphabet) in Oracle – lani kupili 1,3 milijona Nvidia čipov stare generacije Hopper. Do zdaj v letu 2025 je ta ista skupina kupila že 3,6 milijona čipov Blackwell. Po lansiranju Vera Rubin v drugi polovici prihodnjega leta namerava Nvidia leto pozneje izdati različico Rubin Ultra. Vera Rubin je bila ameriška astronomka, ki je prispevala k odkritju temne snovi.

Naslednja generacija čipov po Rubin Ultra bo nosila ime Feynman, je dejal Huang. To najverjetneje namiguje na Richarda Feynmana, ameriškega teoretičnega fizika, ki je močno prispeval k razvoju kvantne mehanike.