Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je na dvodnevnem zasedanju drugič zapored odločila, da ključna obrestna mera ostaja nespremenjena, torej v višini od 4,25 do 4,5 odstotka.
Fed bi sicer kljub nepredvidljivim ukrepom administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki bi lahko povišali inflacijo, letos obrestne mere znižal za pol odstotne točke, na kar pritiska tudi Trump. Letos bo imel Fed še šest zasedanj. Ta potekajo vsakih šest tednov, praviloma pa znižanja znašajo po četrt odstotne točke. Mnenja o tem, ali bomo znižanje videli že na majskem zasedanju, so deljena.
Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Gunter Deuber, izvršni direktor, glavni ekonomist in vodja raziskav pri Raiffeisen Bank International, je Fed le "reagiral na dogodke zadnjih mesecev, zato je tudi znižal napovedi rasti".
Preberi še

Fed ohranila obrestne mere: Možnost recesije se je povečala
Inflacija se je izkazala za trdovratno, proizvajalci hkrati dražijo tudi stvari, na katere carine niso bile uvedene.
19.03.2025

Fed še tretjič znižal obrestno mero
Po treh rezih in od vrhunca obrestne mere za odstotno točko nižje.
18.12.2024

Fed: Powell ne izključuje znižanja obrestne mere tudi v decembru
Fed je s soglasno odločitvijo znižal obrestne mere za četrt točke.
07.11.2024

Fed v žepu predsednika? Ekonomist Kovač: To bi bila katastrofa!
Republikanski kandidat Donald Trump pozval k večjemu vplivu predsednika na denarno politiko.
18.09.2024

Powell odgovarja Trumpu: Nismo politična agencija
Predsednik Fed Jerome Powell odgovarja Donaldu Trumpu.
01.08.2024
Grožnje z možnostjo recesije so v ZDA prisotne že dlje časa, opozorila o inflaciji pa so lahko tudi prehodna. V ZDA so namreč že priča odpuščanjem v javnem sektorju, pravi Gunter Deuber
Za morebitna znižanja obrestnih mer v prihodnje "pa bo počakal na več podatkov," pravi vodja raziskav pri Raiffesnu. Morda se ne bo uresničil nobeden od prihodnjih scenarijev, saj bodo "v primeru recesije potrebni celo večji rezi v obrestne mere, tudi za 100 bazičnih točk ali več, če ne bo recesije, pa morda sploh ne bo rezov," je jasen sogovornik.
Glede vpliva Trumpovih pritiskov na politiko Feda Deuter pravi, "da očitno negotovost Trumpove politike že vpliva na centralno banko, a Fed očitno noče konflikta s Trumpom".
Se lahko Trump znebi Powella? Predsednik Federal Reserve Jerome Powell se je jasno izrazil o tem, ali ga lahko predsednik Donald Trump odpusti. „Zakon tega ne dovoljuje,“ je dvakrat odgovoril na vprašanje novembra. Powell, ki je na položaju od leta 2018, bo morda kmalu ugotovil, ali je imel prav, piše Bloomberg. V torek je Trumpova administracija razrešila dva demokratska komisarja zvezne trgovinske komisije (FTC), Alvara Bedoyoya in Rebecco Kelly Slaughter. Poteza pomeni doslej najbolj neposreden izziv odločitvi vrhovnega sodišča iz leta 1935, ki je tlakovala pot neodvisnim agencijam, ki zdaj sestavljajo vlado ZDA. S to odločitvijo je kongres komisarjem FTC omogočil zaščito pred izgubo delovnih mest, ki jih ščiti pred razrešitvijo, razen zaradi malomarnosti ali zlorab. Slaughter, ki namerava vložiti tožbo, je v pogovoru za Bloomberg TV dejala, da ima njena razrešitev širše posledice. "Med mano in Jeromom Powellom ni nobene pravne razlike," je dejala. "Če lahko predsednik zakonito odstavi mene, lahko zakonito odstavi tudi Jeroma Powella." |
Zato sogovornik ustavitev kvantitavinega popuščanja ocenjuje za pametno potezo bankirjev, ki jo lahko razumemo tudi kot nekakšno "prijazno opozorilo Trumpovi administraciji".
Grožnje z možnostjo recesije so namreč v ZDA prisotne že dlje časa, opozorila o inflaciji pa so lahko tudi prehodna. V ZDA so namreč že priča odpuščanjem v javnem sektorju, kar je "pomembno za pričakovanja potrošnikov", ta pa lahko po Deuterjevih besedah na politiko Feda vplivajo bolj od dogajanja na borznih trgih.
Tudi drugi centralni bankirji čakajo na rezultate trenutnih politik. Po mnenju Deuterja zato "aprila tudi ni pričakovati znižanj obrestnih mer s strani Evropske centralne banke, čeprav poročila o inflacijskih gibanjih kažejo na možnost rezov".
Nadaljnje poteze tostran Atlantika bodo po mnenju sogovornika iz Raifeissna odvisne tudi od vpliva carin na evropsko gospodarstvo in od načrtov za obrambne izdatke. Dlje časa kot bodo carine vztrajale, večji bodo njihovi vplivi na obeh straneh Atlantika, še pravi sogovornik.