Marjan Divjak: Po izdaji 30-letne obveznice prihaja triletna ljudska obveznica

Slovenija se je minuli teden zadolžila za milijardo evrov z izdajo 30-letne državne obveznice s kuponsko obrestno mero 3,5 odstotka, ki zapade aprila 2055. Zanimanje je kar za trikrat preseglo ponudbo, največ kupcev obveznice pa je iz Velike Britanije. V kratkem je napovedana tudi izdaja ljudske obveznice, lani je država prodala za dobrih 250 milijonov obveznic.

O obvezniškem trgu in zadolževanju Slovenije je za Bloomberg Adria TV govoril Marjan Divjak, generalni direktor Direktorata za zakladništvo na Ministrstvu za finance.

Slovenija je uspešno izdala 30-letno obveznico, kakšen je načrt zadolževanja letos? Koliko nanj vpliva dobro zanimanje vlagateljev? Zakaj največje zanimanje angleških vlagateljev, ali iščejo priložnosti zunaj Otoka, kjer se srečujejo s številnimi težavami?

Slovenija se je kot vsako leto zadolžila že na začetku leta. Transakcija izdaje 30-letne obveznice je bila zelo uspešna in pripravili smo dobro podlago za izvajanje programa financiranja v preostanku leta.

Program financiranja je dokument, ki ga sprejme vlada in opredeljuje strateške cilje, ki jim v državni zakladnici sledimo, operativne cilje in tudi višino potrebnega financiranja, ki ga mora državna zakladnica za potrebe izvajanja proračuna izvesti. Financiranje je stalnica, izvajamo ga vsako leto.

Glede strukture imetnikov in tega, da je največ vlagateljev prihajalo iz Združenega kraljestva, je dejstvo, da London ostaja eden najbolj pomembnih finančnih centrov na svetu in tako strukturo vidimo pri večini izdaj držav evrskega območja.

Kakšen bo po vašem mnenju vpliv izdane obveznice na stroške zadolževanja bank, podjetij in drugih subjektov?

Za banke, ki so prisotne na mednarodnih kapitalskih trgih, je ugodno financiranje države ključni pogoj za njihov učinkoviti nastop na teh trgih. Seveda to ni zadosten pogoj, je pa potreben pogoj. Tudi sami morajo izvajati financiranje na učinkovit način. V vsakem primeru bo taka transakcija izdaje 30-obveznice, ki jo Slovenija naredi vsakih pet let, zanesljivo pripomogla k ugodnemu financiranju bank na mednarodnih kapitalskih trgih.

Preostali trgi so specifični, podjetniško financiranje je pri poslovnih bankah pogojeno z visoko likvidnostjo v bančnem sistemu, z nizko zadolženostjo korporativnega sektorja, pomanjkanjem dobrih projektov, tako da ta segment trga je do velike mere prepuščen sam sebi, vsaj v nekem kontekstu.

Kdaj je predvidena naslednja izdaja ljudske obveznice? Bi pričakovano nižja obrestna mera lahko vplivala na manjše zanimanje državljanov, je od tega odvisna vrednosti izdane ljudske obveznice? Že morda veste, kakšna bo ročnost, prva je bila triletna, pa obrestna mera?

Ljudsko obveznico bi želeli izdati v podobnem časovnem oknu, kot je bila izdana lani. Seveda moramo prilagoditi čas izdaje posebnostim letošnjega leta, dopustom, počitnicam in podobnim zadevam. Ročnost načrtujemo v trajanju treh let, obrestna mera pa bo določena glede na tržne razmere.

Verjamem pa, da bo ministrstvo za finance pripravljeno, tako kot lani, dodati neko premijo za namen diverzifikacije baze investitorjev, za namen razvoja kapitalskega trga v Sloveniji. Seveda pa moramo pri takih izdajah vedno slediti strateškim ciljem upravljanja dolga, to je učinkovitemu financiranju z vidika ročnosti takšne obveznice in pa donosu.

Globalno donosi obveznic rastejo, kateri so glavni dejavniki ob zaskrbljenosti zaradi inflacije, državnega dolga in geopolitične negotovosti, kje je rast najbolj izrazita? Kako bo to vplivalo na zadolževanje Slovenije? Je zaradi vseh teh negotovosti pričakovati dražje zadolževanje tudi Slovenije?

Mi smo izkoristili trenutek po razglasitvi izidov ameriških volitev in napovedanih ukrepov, ki jih namerava izvajati nova administracija. Referenčne krivulje donosnosti so se znižale in zelo posplošile, krizni pribitki pa so se razširili, predvsem v evrskem območju. To je normalen odziv, ki ga lahko pričakuješ v okolju negotovosti.

So se pa razmere, kar smo pričakovali, izboljšale. Kreditni pribitki so se zvišali in pričakujem, da se bodo do konca leta umirili. Pri razvoju referenčnih krivulj, kjer je srednja obrestna zamenjava najbolj pomembna z vidika stroška financiranja, je pa zelo težko napovedovati, to bo zelo odvisno od inflacije, tudi od izvajanja ukrepov nove administracije v ZDA, gospodarskega okolja, geopolitičnih tveganj, ki so še vedno prisotna in so nekako stalnica.

Zelo težko je napovedovati, kakšni bodo stroški financiranja Slovenije v takem okolju. Mi izvajamo vse potrebne ukrepe, da se vsi takšni in podobni vplivi omejujejo. Menim, da bo Slovenija tudi letos učinkovito izvedla program financiranja.

Kako se vlagatelji odzivajo na negotovosti? Se varujejo pred morebitnimi izgubami ali raziskujejo alternativne naložbene možnosti?

Investitorji v takem primeru navadno izvedejo tako imenovan asset swap (zamenjava sredstev, op. p.), s katerim spremenijo fiksni del obrestne mere v delu srednje obrestne zamenjave v variabilni del in se tako ščitijo pred gibanjem obrestnih mer.

Pri razširitvi kriznega pribitka pa imajo bolj omejene možnosti. Ti so v tem trenutku precej povišani oziroma razširjeni, kot rečemo. Tako da mislim, da se ne ščitijo, ne uporabljajo možnosti, ki jih imajo, ki pa so v tem delu zelo omejene.

Kar se tiče drugih možnosti, gre za sestavo portfeljev, kakšno težo dajejo obveznicam v primerjavi z delnicami in drugimi naložbenimi priložnosti. To je zelo odvisno tudi od tveganja, ki ga prinaša določen portfelj, nagnjenosti k prevzemanju tveganj posameznih vlagateljev.

Kakšne so napovedi glede donosnosti obveznic v bližnji prihodnosti?

Zelo težko je dajati napovedi. Deležniki vidijo obrestne mere, razvoj krivulj donosnosti pri precej različnih ravneh. Menim, da bi krivulje morale biti bolj strme, še vedno so zelo sploščene, krivulja srednje obrestne zamenjave je pretirano invertirana v takšnem ekonomskem okolju, ne glede na to, da evrsko območje z gospodarskega vidika ne raste po stopnjah, kot bi jih želeli videti.

Izvedli smo financiranje v 30-letnem obdobju tudi zato, ker ima Republika Slovenija že zapadle obveznosti v pomembni višini v letu 2035 in je možnost izdaje 10-letne obveznice v tem letu precej omejena. Tako da je zelo težko, nehvaležno napovedovati.

Številni menijo, da bi se morale obrestne mere v ZDA precej zvišati. Drugi spet napovedujejo podobne ravni, kot jih vidimo danes. V državni zakladnici imamo v mislih različne scenarije in se orientiramo tako, da nas v tem kontekstu ne more nič presenetiti.

Celoten pogovor v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar