Slovenija izdala 30-letno obveznico za milijardo evrov. Kdo so vlagatelji?

Včeraj zvečer so z ministrstva za finance sporočili, da se je država zadolžila za milijardo evrov z izdajo 30-letne državne obveznice s kuponsko obrestno mero 3,5 odstotka. Obveznica zapade aprila 2055. Gre za prvo izdajo obveznice takšne ročnosti po letu 2020 in pa prvo tovrstno izdajo med državami letos. Razlog za izdajo, kot navajajo na ministrstvu za finance, je močno povpraševanje investitorjev po dolgoročnih finančnih instrumentih.

Na ministrstvu, ki ga vodi Klemen Boštjančič, so se pohvalili s potekom vpisa obveznic in zaključili, da je bila transakcija uspešna. To se je pokazalo v obsežni končni knjigi naročil, kjer je skupno povpraševanje preseglo 3,2 milijarde evrov, vključujoč 505 milijonov evrov povpraševanja s strani organizatoric izdaje, pišejo.

Organizatorice izdaje so bile banke Deutsche Bank, Erste Group, Goldman Sachs, HSBC, JP Morgan in OTP banka Slovenija.

Na finančnem ministrstvu so objavili tudi podatke o strukturi vlagateljev v tokratno izdajo obveznice, slovenskih institucionalnih vlagateljev je bilo le peščico (le dva odstotka), prevladujejo vlagatelji iz Združenega kraljestva.

 

 

Na včerajšnji izdaji nove obveznice so sodelovali tudi v Modri zavarovalnici. "Ročnost nam ustreza, saj smo v začetku lanskega decembra  prodajali dolgoročne državne obveznice. Glede na rast donosnosti od takrat so trenutne ravni ugodna nakupna priložnost," je komentiral Tomaž Ivanič, višji upravljavec premoženja pri Modri zavarovalnici. 

V celotnem letu 2025 se lahko država zadolži za največ 4,58 milijarde evrov.

 

 

Domen Granda: Investitorji z Otoka našli v slovenski obveznici zatočišče?  Velik interes vlagateljev za slovensko državo obveznico ''kaže na dolgoročno zaupanje v Slovenijo, da bo čez 30 let sposobna vrniti izposojeni denar',' je zadnjo izdajo Slovenije komentiral Domen Granda, vodja upravljanja premoženja v Prvi Pokojninski družbi. K povišanemu interesu so po njegovem mnenju prispevale tudi razmere na obvezniških trgih, kot so ''umiritev inflacije, pričakuje se znižanje obrestnih mer centralnih bank, zato veliko vlagateljev razmišlja, da bi trenutne višje obrestne mere zaklenili za daljše obdobje,'' razloži Granda. Razloge za to, da je največ vlagateljev iz Velike Britanije, pa sogovornik pripisuje temu, da imajo vlagatelji na Otoku ''idejo o daljšanju ročnosti svojih portfeljev,'' pa tudi sedežu nekaterih bank, ki so organizirale izdajo. Vlagatelji po mnenju Grande že pričakujejo izdaje države v začetku leta in si za ta namen rezervirajo sredstva v svojih portfeljih, prakso finančnega ministrstva pa ocenjuje kot uspešno. ''Pozitiven signal za trg je tudi letošnja omejitev izdaje,'' meni vodja upravljanja premoženja v Prvi pokojninski družbi. Kaj pa ljudska obveznica? Temu primerno manjša je pričakovana izdaja napovedane ljudske obveznice, ki bo po mnenju sogovornika vredna med 250 in 500 milijoni evrov, torej precej manj od torkove izdaje. Ker so obrestne mere že nekaj nižje od lanskih, je pričakovati nižjo obrestno mero tudi pri letošnji izdaji ljudske obveznice. ''To bi lahko zniževalo interes vlagateljev, treba pa se je zavedati, da so se obrestne mere na bančne depozite znižale, zato ostaja privlačnost v primerjavi z bančnimi depoziti,'' je optimističen Granda. Visok javni dolg bomo imeli v Sloveniji še nekaj časa, zato je po besedah Grande pomembno razpršiti tveganja zadolževanja, da ne pride do kratkoročnih šokov. Relativno ugodna obrestna mera znižuje tudi stroške za banke in podjetja.  Trgi na splošno?  Glede obvezniškega trga in naklonjenosti dolgoročnim in kratkoročnim izdajam pa Granda pravi, da se obrestne mere vedno oblikujejo na podlagi ponudbe in povpraševanja. ''Povpraševanje temelji na potrebah vlagateljev in hkrati na pričakovanjih glede prihodnjega gibanja obrestnih mer,'' je jasen sogovornik. Po njegovih besedah lahko trenutno vlagatelji najvišje donosnosti pričakujejo pri 20- do 25-letnih obveznicah, pri daljši ročnosti pa se donosnost zniža. Visoke so trenutno tudi donosnosti pri enoletnih obveznicah, najnižje pa pri triletnih, zanimivo situacijo opisuje Granda. Slednje pa je posledica tega, da namerava Evropska centralna banka letos kar štirikrat znižati obrestne mere, kar bo pomenilo znižanje za eno odstotno točko.

 

Načrt odplačila dolga

Kakšen je načrt države glede odplačila dolga? V spodnji tabeli je predstavljan načrt za obdobje od leta 2024 do leta 2028, glede na stanje dolga na dan 30. november 2024.  

 

 

Kmalu tudi ljudska obveznica

Kot smo že pred novim letom pisali, nam je minister za finance povedal, da načrtujejo novo, drugo izdajo obveznice za državljane ali tako imenovano ljudsko obveznico. "Razlike med pasivnimi obrestnimi merami, ki jih banke državljanom ponujajo na vezane vloge, in aktivnimi obrestnimi merami, ki jih računajo na posojila, so še vedno velike. To je bil eden ključnih razlogov, zakaj smo se v začetku leta odločili za izdajo obveznic za državljane in zakaj gremo že kmalu po novem letu (torej v letu 2025, op.a.) v novo izdajo državljanskih obveznic," nam je povedal takrat. Sicer se še niso odločili, kako velika bo nova izdaja državljanskih obveznic in kakšna bo ročnost, "je pa že skoraj določeno, da se izdaja izvede". 

Izdaja druge obveznice za male vlagatelje je predvidena v prvih mesecih tega leta. Več podrobnosti v tej fazi še ne moremo pojasniti, so nam še sporočili z ministrstva za finance. 

Spomnimo. Republika Slovenija je februarja 2024 s posebno izdajo obveznic z ročnostjo treh let in ponujeno obrestno mero 3,4 odstotka prepričala 9.427 državljanov in zbrala 258,4 milijona evrov. Več kot polovica vpisnikov, natančno 5.659 oseb, je morala za vpis odpreti nov trgovalni račun. Povprečni vložek na vpisnika je bil 27.410 evrov.

 

Članek bomo dopolnjevali z odzivi s trga. Naknadno dodana izjava iz Modre zavarovalnice in video Domna Gradne. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar