Največ kupcev slovenskih obveznic z Otoka, kjer vlada panika

Po tem, ko se je Slovenija v torek zadolžila za milijardo evrov z izdajo 30-letne državne obveznice s kuponsko obrestno mero 3,5 odstotka, ki zapade aprila 2055, je obvezniški trg in zadolževanje Slovenije za Bloomberg Adria TV komentiral Domen Granda, vodja upravljanja premoženja v Prvi Pokojninski družbi. Dejal je, da velik interes vlagateljev ''kaže na dolgoročno zaupanje v Slovenijo, da bo čez 30 let sposobna vrniti izposojeni denar''.

K povišanemu interesu so po njegovem mnenju prispevale tudi razmere na obvezniških trgih. Zaradi umiritve inflacije se pričakuje znižanje obrestnim mer s strani centralnih bank, zato veliko vlagateljev razmišlja, da bi trenutne višje obrestne mere zaklenili za daljše obdobje, razloži Granda.

Razloge za to, da je največ vlagateljev iz Velike Britanije, pa sogovornik pripisuje temu, da imajo vlagatelji na Otoku ''idejo o daljšanju ročnosti svojih portfeljev,'' pa tudi sedežu nekaterih bank, ki so organizirale izdajo.

Pri tovrstnih izdajah pogosto prevladujejo investitiorji iz Velike Britanije, največkrat jih kupujejo zavarovalnice, ki jih vključujejo v pokojninskih varčevanjih, je za Bloomberg Adria komentiral poznavalec obvezniškega trga.

Vlagatelji po mnenju Grande že pričakujejo izdaje države v začetku leta in si za ta namen rezervirajo sredstva v svojih portfeljih, prakso finančnega ministrstva pa ocenjuje kot uspešno. ''Pozitiven signal za trg je tudi letošnja omejitev izdaje,'' meni vodja upravljanja premoženja v Prvi Pokojninski družbi.

Temu primerno manjša je pričakovana izdaja napovedane ljudske obveznice, ki bo po mnenju sogovornika vredna med 250 in 500 milijoni evrov, torej precej manj od torkove izdaje državnih obveznic. Država naj bi ljudsko obvezniso izdala v prvih mesecih letošnjega leta.

V pričakovanju novih rezov obresti ECB

Ker so obrestne mere že nekaj nižje od lanskih, je pričakovati nižjo obrestno mero tudi pri letošnji izdaji ljudske obveznice. ''To bi lahko zniževalo interes vlagateljev, treba pa se je zavedati, da so se obrestne mere na bančne depozite znižale, zato ostaja privlačnost v primerjavi z bančnimi depoziti,'' je optimističen Granda. Visok javni dolg bomo imeli v Sloveniji še nekaj časa, zato je po besedah Grande pomembno razpršiti tveganja zadolževanja, da ne pride do kratkoročnih šokov. Relativno ugodna obrestna mera znižuje tudi stroške za banke in podjetja.

 

 

Glede obvezniškega trga in naklonjenosti dolgoročnim in kratkoročnim izdajam pa Granda pravi, da se obrestne mere vedno oblikujejo na podlagi ponudbe in povpraševanja. ''Povpraševanje temelji na potrebah vlagateljev in hkrati na pričakovanjih glede prihodnjega gibanja obrestnih mer,'' je jasen sogovornik.

Po njegovih besedah lahko trenutno vlagatelji najvišje donosnosti pričakujejo pri 20- do 25-letnih obveznicah, pri daljši ročnosti pa se donosnost zniža. Visoke so trenutno tudi donosnosti pri enoletnih obveznicah, najnižje pa pri triletnih, zanimivo situacijo opisuje Granda. Slednje pa je posledica tega, da namerava Evropska centralna banka letos kar štirikrat znižati obrestne mere, kar bo pomenilo skupno znižanje za eno odstotno točko.

Kriza v Veliki Britaniji

Medtem se v Veliki Britaniji soočajo z veliko krizo zaupanja vlagateljev, ki so z razprodajo znižali cene britanskih državnih obveznic in posledično zvišali obresti za zadolževanje. Združeno kraljestvo je postalo "središče svetovne razprodaje obveznic," poroča Bloomberg.

Danes se je obrestna mera 10-letnih obveznic Velike Britanije  ponovno povečala, za tri bazične točke na 4,84 odstotka. V začetku tega tedna se je donosnost dvignila na najvišjo raven po letu 2008. Če se bo skok obrestnih mer nadaljeval, bo imelo to velike posledice za britansko gospodarstvo in bo ogrozili napovedano gospodarsko rast, še piše Bloomberg.

Ob tem se je znižala še vrednost funta. Gre za redko kombinacijo okoliščin, ki nakazuje, da vlagatelji izgubljajo zaupanje v sposobnost vlade, da obrzda državni dolg in inflacijo.

Rachel Reeves, britanska finančna ministrica, ki je obljubila vrnitev k gospodarski rasti, gospodarsko varnost in stabilnost javnih financ, je sedaj pod hudim pritiskom. Po šestih mesecih nove laburistične vlade je njen projekt skorajda v razsulu, piše Bloomberg.

"Tveganje je, da jih bo nepreklicno odneslo s poti, ker so izgubili nadzor nad fiskalnim stanjem, in bodo prisiljeni v varčevanje in zviševanje davkov," je za Bloomberg dejal Erik Britton, nekdanji ekonomist angleške centralne banke, ki zdaj vodi podjetje Fathom Consulting.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar