Glede na trenutne napovedi je več kot 90-odstotna verjetnost, da bo ameriška centralna banka Fed v sredo obrestne mere znižala za 25 bazičnih točk. "Vse drugo bi bilo veliko presenečanje," pravi Niko Maričić iz InterCapitala, ki meni, da tokratno srečanje centralnih bankirjev ne bi smelo preveč vznemiriti trgov.
Če znižanja obrestnih mer ne bo, bo obrestna mera dosegla od 4,25 do 4,50 odstotka, kar je odstotno točko nižje od najvišje ravni, ki smo ji bili priča v zadnjem omejevalnem ciklu.
Ne glede na znižanja bodo vse oči javnosti usmerjene v besede prvega moža Feda Jeroma Powlla. "Trgi bodo osredotočeni na Fedovo sporočilnost glede tveganj in nadaljnjih ukrepov, saj lahko že manjša sprememba v tonu povzroči povečano nihajnost," meni Lojze Kozole iz Ilirike. Vlagatelji so navadno osredotočeni tudi na tako imenovani diagram dot-plot, ki prikazuje pričakovanja gibanja obrestnih mer odločevalcev znotraj Feda ter napovedi gospodarske rasti in inflacije. "Odstopanje projekcij Feda od tržnih pričakovanj lahko pripomore k nestanovitnosti trga," še dodaja Maričić.
Preberi še
Borzni pregled: Rekord Nasdaqa, Kitajska nad Nvidio
Kaj vse je zaznamovalo borzno dogajanje minulega tedna?
16.12.2024
Kaj francoska politična kriza prinaša vlagateljem
Francoski indeks CAC40 se sredi politične krize giblje v izhodišču, najbolj pod pritiskom so bančne delnice. Je to lahko priložnost za vlagatelje?
04.12.2024
Se bodo naši otroci (končno) finančno opismenjevali v šoli?
V javni obravnavi do 20. decembra je osnutek nacionalnega programa finančnega opismenjevanja (NPFO). Kaj prinaša in kakšen je odziv ravnateljev?
05.12.2024
Po novem lahko preko nemškega brokerja podarite delnice. Kaj pa davki in darilne pogodbe?
Nemški borzni posrednik Trade Republic uvaja možnost obdarovanja z delnicami in kotirajočimi skladi. Zbrali smo vse, kar moramo vedeti o tem.
02.12.2024
Se splača investirati v delnico Cinkarne Celje?
Marsikaterega vlagatelja bodo dobri poslovni rezultati premamili k nakupu delnice Cinkarne Celje. Argumenti za in proti?
29.11.2024
Odločitev za nižanje obrestnih mer podpira tako normalizacija trga dela kot umirjanje inflacije, dodaja Barbara Gačnik iz Save Infonda. "Optimizem na trgih kot posledica vrnitve Donalda Trumpa v ovalno pisarno lahko v prihodnje posredno vpliva na prihodnje gibanje inflacije, zato bo Fed v prihodnjem letu precej bolj pozoren na cenovna gibanja," meni sogovornica. Ob tem dodaja, da je ta hip še veliko neznank glede napovedanih davkov, carin … zato Gačnikova meni, da bo Fed v prvi polovici leta bolj zadržan. Podobno meni tudi Maričić: "Fed bo po rezu obrestnih mer v sredo pritisnil na zavoro." Toda trg ima svoja pričakovanja, v letu 2025 se napovedujeta še dva reza, kar naj bi obrestno mero znižalo v razponu od 3,75 do 4,00 odstotka.
Centralna banka kot superman za trge
Očitno centralne banke ostajajo velike rešiteljice kapitalskih trgov. Večinoma je narativ centralnih bank, ki smo mu priča ta hip, pozitiven za delniške trge, kjer prevladuje prepričanje "višje za dlje" (higher for longer), meni Maričić.
"Tako ECB kot Fed sta napovedala nadaljnja znižanja obrestnih mer, kar bi dalo zagon kapitalskim trgom," je prepričan tudi analitik Tilen Šarlah. "Trgi nadaljujejo tempo, ki ga imajo že skoraj vse leto, in za zdaj ni večjih dejavnikov, da bi obrnili trend," je prepričan. Vseeno pa napove, da je pričakovati nižje stopnje rasti tečajev, kot smo jim bili priča v letu 2024.
Čeprav likvidnost ni najvišja v zgodovini, se srečujemo z nečim novim, opozarja analitik Kozole, še nikoli v sodobni monetarni politiki namreč nismo bili priča zniževanju obrestnih mer ob tako visoki likvidnosti v sistemu. "To neobičajno okolje, ki je veliko tudi posledica neugodne demografije, omogoča preliv presežnega kapitala na trge, kjer vrednotenja vse bolj izražajo pripravljenost vlagateljev plačati višje cene za enoto dobička (P/E). Posledično so kazalniki P/E pri nekaterih podjetjih povišani, donosnosti na nekatere obveznice pa nekoliko nižje od prvotnih pričakovanj," še pojasnjuje Kozole.
Kombinacija zmerne gospodarske rasti, širitvenih fiskalnih politik in prilagodljive monetarne politike ustvarja razmere, kjer se tveganja pogosto spregledajo, saj se trgi zanašajo na implicitno podporo centralnih bank. Gre za tako imenovani "Fed put". "Tudi tukaj demografija igra ključno vlogo. Ob tem ta vpliva tako na porabo kot na dolgoročno gospodarsko dinamiko in blaginjo," pojasnjuje Kozole.
Se bo pravljica nadaljevala?
Če povzamemo odgovor z eno besedo: da. Toda, nihajnost bo večja. Zato, vlagatelji, pripravite se na divji ples po parketu kapitalskih trgov v letu 2025. Toda zakaj takšno prepričanje?
"Likvidnosti je še dovolj in trgi so za zdaj še močni," na kratko odgovori analitik Tilen Šarlah. Ekonomski podatki so spodbudni, trg dela je robusten, inflacija ostaja trdovratna in se je pravzaprav še malo povišala, našteva sogovornik. Kriptotrg šele prihaja v drugo fazo rasti, ko se likvidnost seli iz bitcoinov v alternativne kovance (altcoin), ki večinoma še niso niti dosegli prejšnjih najvišjih vrednosti. Za zdaj Šarlah ne pričakuje sprememb na kapitalskih trgih in meni, da je vse samo nadaljevanje tega, kar smo gledali do zdaj.
"Za Trumpa je uspešnost kapitalskega trga merilo njegovega uspeha pri vodenju države, zato je malo verjetno, da bo sprejemal odločitve, ki bi občutno destabilizirale trge ali gospodarsko rast," meni Barbara Gačnik, upravljavka premoženja pri Savi Infondu.
Kaj pa tveganja? Geopolitika, težave v avtoindustriji, v Nemčiji in tako dalje … "V takšnem okolju, razen morebitnih šokov iz geopolitike ali poka prenapihnjenega trga – pri čemer trenutno največje tveganje pomeni trg poslovnih nepremičnin (CRE) v ZDA, kjer bi lahko bile posledice sistemske – ni pričakovati večjih neugodnosti na delniških trgih," je prepričan Kozole iz Ilirike. Likvidnost ostaja visoka, obrestne mere se znižujejo, podjetja v ZDA poslujejo dobro, zaposlenost je v Evropi in ZDA visoka, kar spodbuja porabo, fiskalne politike pa ostajajo aktivne. Poleg tega tehnološki napredek postopno zvišuje produktivnost, kar dodatno podpira stabilnost gospodarstva in tudi rast, še našteva Kozole.
Makrotrendi gredo v prid Fedu, ki mu je kljub enemu najhitrejših ciklov dvigovanja obrestnih mer očitno uspelo orkestrirati mehak pristanek. "Tvegana sredstva, kot so delnice in kriptovalute, bi morala v takšnem okolju še rasti, vendar je zelo pomembno opozoriti na možnost velike nihajnosti, zlasti v času objave poročil o dobičku podjetja zaradi zelo velikih pričakovanj rasti trga," je še prepričan Maričić.
Za ameriški delniški trg tudi upravljavka premoženja Gačnikova pričakuje, da se bo rast nadaljevala, ampak z bolj zmernim tempom. "Je pa seveda vse odvisno od tega, koliko predvolilnih obljub bo Trump uresničil oziroma koliko jih realno lahko." Gačnikova meni, da bo Trump previden, ker ve, da je inflacija politični strup, hkrati pa je omejen z velikim proračunskim primanjkljajem in visokim dolgom.
"Za Trumpa je uspešnost kapitalskega trga merilo njegovega uspeha pri vodenju države, zato je malo verjetno, da bo sprejemal odločitve, ki bi znatno destabilizirale trge ali gospodarsko rast," dodaja. Kakor koli, neto vpliv fiskalne politike, carin in omejevanja migracij bo pozitivno vplival na rast BDP, še dodaja sogovornica.
So trenutne razmere normalne?
To se zdaj sprašuje marsikateri vlagatelj – so torej trenutne razmere normalne? Ne mine namreč teden, da ne bi poročali o rekordih bodisi na kripto- bodisi na delniških trgih. David Zorman iz Generali Investments odgovori na to vprašanje z vprašanji: "Ali so razmere, ko na primer ameriško podjetje Broadcom ob omembi novega čipa UI in relativno dobri napovedi za leto 2025 naraste za več kot 200 milijard, s čimer njegova kapitalizacija preseže tisoč milijard dolarjev, res normalne? Ali je kriptoveselica, ki nima nobenega denarnega toka, nekaj normalnega?" Odgovor je samoumeven.
Trenutno imamo v svetu zelo asimetrično gospodarsko dinamiko. Še naprej močne ZDA, kamor se recesije ne da izvoziti, in pešajočo Nemčijo ter tudi Kitajsko, opozarja upravljavec premoženja. "Te slabe razmere drugje še pospešujejo selitev denarja v ZDA," poudarja upravljavec premoženja. Poleg tega poudarja, da Amerika srfa tudi na valu nove tehnološke revolucije, ki bo produktivnost še zvišala, posledično pa tudi marže podjetij. Umetna inteligenca se tako vse bolj uporablja v vsakdanu, smo pa še vedno zelo na začetku, našteva Zorman.
Trenutno se zdi, da je denarja še vedno preveč. Rastejo tvegane naložbe. Fed obrestne mere znižuje, kar povzroča selitev denarja iz manj tveganih naložb v bolj tvegane. Kako se bodo razmere razpletale, bomo videli, ampak trenutno so razmere v ZDA še vedno zelo dobre. So pa vrednotenja povišana in treba se je pripraviti tudi na popravek cen navzdol, še sklene Zorman.
Zakaj se dosegajo rekordi na borzi in kriptotrgu?- Močna gospodarska rast v ZDA. |