NATO prestregel iransko raketo v Turčiji, bitcoin do 72 tisoč dolarjev

Konflikt med ZDA, Izraelom in Iranom se stopnjuje, kar dodatno pretresa energetske tokove in finančne trge. NATO je v petek dopoldan prestregel iransko raketo v turškem zračnem prostoru, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump Iranu zagrozil z novimi napadi.

Negotovost okoli vojne in zaprtja Hormuške ožine ohranja cene nafte nad 100 dolarji za sod, vlagatelji pa vse pogosteje iščejo zatočišče tudi v kriptovalutah, kjer se je bitcoin povzpel nad 72 tisoč dolarjev.

NATO prestregel iransko raketo nad Turčijo

Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) je v petek prestreglo balistično raketo, izstreljeno iz Irana, ki je vstopila v turški zračni prostor, je sporočilo turško ministrstvo za obrambo. Po navedbah Ankare so izstrelek nevtralizirali Natovi sistemi zračne in protiraketne obrambe, nameščeni v vzhodnem Sredozemlju.

Gre že za tretji takšen incident od začetka marca. Po prejšnjih prestrezanjih je NATO okrepil zračno obrambo v Turčiji in v provinci Malatya namestil sistem Patriot, dodatna baterija pa je nameščena v letalski bazi Incirlik.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je Iran v začetku tedna opozoril, naj se izogne "provokativnim korakom", ki bi lahko poslabšali odnose med državama. Ankara je sporočila, da z Natovimi zaveznicami usklajuje nadaljnje korake za zaščito svoje varnosti.

Trump grozi z novimi napadi

Napetosti se stopnjujejo tudi na politični ravni. Ameriški predsednik Trump je Iranu zagrozil z novimi napadi in poudaril, da imajo ZDA "neprimerljivo ognjeno moč, neomejeno strelivo in dovolj časa". Izjava prihaja po tem, ko je novi iranski vrhovni voditelj Mojtaba Hamenej nakazal, da Iran namerava ohraniti Hormuško ožino zaprto, če se napadi ZDA in Izraela nadaljujejo.

Hormuška ožina je ena ključnih energetskih arterij sveta, saj po njej poteka približno petina svetovnega izvoza nafte in zemeljskega plina. Zaradi konflikta je pomorski promet skozi ožino skoraj zastal.

Po ocenah je v vojni, ki traja približno dva tedna, umrlo že več kot 2.500 ljudi, večinoma v Iranu. Konflikt je povzročil tudi množične odpovedi letov, zaradi katerih je na Bližnjem vzhodu obtičalo na tisoče potnikov.

Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajnejši konflikt povzročil resne posledice za svetovno gospodarstvo. "Trenutno smo v zelo nepredvidljivem trenutku, ko še ni jasno, v katero smer se bo konflikt razvijal," je za Bloomberg TV dejala analitičarka Kim Ghattas.

Energetski šok pretresa trge - bitcoin navzgor

Zaprtje Hormuške ožine in motnje v dobavi energentov so povzročili nov skok cen nafte. Cena severnomorske nafte brent se giblje okoli 100 dolarjev za sod, kar je posledica strahu pred pomanjkanjem ponudbe na globalnem trgu. Energetski šok se že preliva tudi na finančne trge. Negotovost glede trajanja konflikta povečuje inflacijska tveganja in vpliva na razpoloženje vlagateljev.

Del kapitala se ob tem preliva v alternativne naložbe. Bitcoin je v petek zrasel za več kot tri odstotke in za kratek čas presegel 72 tisoč dolarjev, kar kaže na relativno odpornost kriptotrga na geopolitične šoke.

Po podatkih Bloomberga so ameriški borzno trgovani skladi, ki sledijo bitcoinu, že tretji teden zapored beležili neto prilive, ta teden v višini približno 583 milijonov dolarjev.

Analitiki opozarjajo, da bo nadaljnje gibanje na trgih močno odvisno od razvoja konflikta. Če bi se vojna zaostrila ali bi Hormuška ožina ostala zaprta dlje časa, bi lahko to povzročilo še večje motnje v dobavi energije in dodatno nestabilnost na globalnih trgih.

"Bitcoin je pokazal opazno odpornost in se po kratkem padcu pod 63 tisoč dolarjev ob začetnem šoku zaradi vojne v Iranu vrnil nad 70 tisoč dolarjev," je dejala Cici Lu McCalman, ustanoviteljica svetovalnega podjetja Venn Link Partners. Po njenem mnenju je okrevanje sicer spodbudno, vendar gibanje cene trenutno bolj kaže na stabilizacijo kot na popolno vrnitev pripravljenosti vlagateljev na tveganje.