Se bodo naši otroci (končno) finančno opismenjevali v šoli?

V javni obravnavi do 20. decembra je osnutek novega Nacionalnega programa finančnega opismenjevanja (NPFO), ki so ga pripravili na ministrstvu za finance v skladu s Strategijo razvoja trga kapitala za Slovenijo za obdobje 2023-2030 in drugimi pobudami na ravni Evropske unije (EU) in Slovenije.  

V okviru medresorske delovne skupine so sodelovali s predstavniki različnih ministrstev, nadzornih organov in interesnih združenj finančne panoge. "Rešitve še niso dokončne, saj je NPFO trenutno v fazi javne obravnave," pravijo na ministrstvu. 

Kakšna je torej časovnica?

Po zaključku obravnave bo sledilo medresorsko usklajevanje, v katerem bodo sodelovala vsa ministrstva. Šele po tem postopku, ko bodo rešitve natančno določene, bo mogoče zanesljiveje oceniti potrebna finančna sredstva. Poraba sredstev po ministrstvih za izvajanje NPFO se bo opredelila v skladu s pravili proračunskega načrtovanja, piše v predstavitvi tega osnutka. 

Glede na trenutne načrte naj bi bila sredstva namenjena predvsem razvoju osrednje spletne strani, izvajanju raziskav na področju finančne pismenosti ter financiranju izobraževalnih programov, promocijskih aktivnosti in raziskovalnih projektov, ki jih bodo izvajala posamezna ministrstva v okviru svojih proračunov, so zapisali. 

Predmet osebne finance?   

V osnutku NPFO je zapisan predlog, da se vpelje samostojen predmet finančnega opismenjevanja na vseh stopnjah izobraževanja.

Za oblikovanje programov na osnovnih in srednjih šolah sta pristojna dva strokovna sveta - strokovni svet za splošno izobraževanje in strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje. Sveta odločata o tem, katere vsebine in kako se bodo vključile v učni načrt. 

"Podpiram idejo, da finančno opismenjevanje sistemsko uredimo in da je vključeno v vse stopnje izobraževanja, pa tudi v ozaveščanje odrasle populacije in še posebej usposabljanje ranljivih skupin," komentira Andreja Zver Dobaj, ravnateljica Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor. 

"Samostojni predmet s tega področja podpiram, a menim, da bi moral biti ustrezno zasnovan, in sicer s ciljem razvijanja osnovnega finančnega znanja, kritičnega mišljenja in praktičnih veščin za upravljanje denarja," dodaja ravnateljica Mirjam Bizjak iz Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju. Vključevati bi torej moral vsebine iz področja osebnih financ, kreditov, javne porabe, investicij, tveganj in gospodarstva, našteva. Ob tem razmišlja, da bi bilo koristno, če bi se s temi vsebinami učenci srečali že v osnovni šoli, "čeprav pri nas opažamo, da je tudi zanimanje, interes in motivacija gimnazijcev, predvsem odvisna od okolja, iz katerega prihajajo."

Ob tem ravnateljica dodaja, da se ji zdi nujna uporaba interaktivnih metod, praktičnih delavnic in simulacij, digitalnih orodij in ne na zadnje ne bi smeli pozabiti na možnost sodelovanja z gostujočimi strokovnjaki ter povezovanja z lokalnimi podjetji in organizacijami. "Včasih lahko veliko pomagajo tudi starši," dodaja. 

Ocenjevanje finančnega znanja

Bodo dijaki ali učenci dobivali tudi ocene pri tem predmetu, v osnutku predloga nismo našli. Bizjak pravi, da se ji zdi pomemben vidik tudi cilj ocenjevanja pri takem predmetu: "Moral bi biti usmerjen predvsem v preverjanje ali dijaki razumejo in znajo finančne koncepte uporabiti v realnih situacijah. Čeprav menim, da bi klasičnega ocenjevanja s testi, moralo biti čim manj ali nič po drugi strani tak predmet brez ocen po moje ne bi imel smisla," vseeno še pristavil.  

NPFO je zasnovan tako, da bo odgovarjal potrebam različnih skupin prebivalstva, pravijo na ministrstvu. Ob tem zagotavljajo, da so vsebine in metode finančnega opismenjevanja usklajene z najnovejšimi mednarodnimi standardi, ki jih postavljata Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Evropska komisija.

Najprej se morajo opismeniti učitelji!

"Največ dela imajo trenutno zagotovo avtorji novih učnih načrtov in katalogov znanj, ki morajo ob upoštevanju vsebin in ciljev posameznih predmetov/modulov elemente finančnega opismenjevanja, skupaj z vsemi drugimi ključnimi kompetencami, smiselno in razvojni stopnji otrok/učencev/dijakov prilagojeno vnesti v učne načrte," razmišlja ravnateljica Zver Dobaj. 

"Tudi vzgojitelji in učitelji se bodo morali na določenih področjih sami finančno opismeniti, da bodo znanja in veščine kakovostno prenesli na otroke, učence, dijake. Tu pričakujem aktivno pomoč odločevalcev," še dodaja. 

Strinja se tudi Mirjam Bizjak: "Velik izziv pa je izobraževanje učiteljev, ki bi te predmete poučevali. Temu bi verjetno morali nameniti precejšnjo pozornost, sploh ob izjemni kadrovski podhranjenosti na področju izobraževanja, za kar so vzroki dokaj jasni in jih tukaj niti nima smisla navajati."

Ob tem ravnateljica s kranjske gimnazije pravi, da se pomena finančnega opismenjevanja zavedajo in tudi sami že dolgo vključujejo v izobraževanje. "To je najlaže v programu ekonomske gimnazije, a te vsebine vsaj v okrnjeni različici omogočamo tudi splošnim gimnazijcem, ki jih je pri nas polovica dijakov." 

 

Slovenci eni bolj finančno pismenih v Evropi  Rezultati kažejo, da ima 18 odstotkov državljanov EU visoko stopnjo finančne pismenosti, 64 odstotkov srednjo, preostalih 18 odstotkov pa nizko, je pokazala raziskava finančne pismenosti, ki jo je pripravil Evrobarometer. Opozarjajo še, da so med državami članicami velike razlike. Samo v štirih državah članicah ima več kot četrtina državljanov visoko oceno finančne pismenosti (Nizozemska, Švedska, Danska in Slovenija). Rezultati kažejo tudi na potrebo po finančnem izobraževanju, ki je namenjeno zlasti ženskam, mlajšim, ljudem z nižjimi dohodki in nižjo stopnjo splošne izobrazbe, ki so v povprečju manj finančno pismeni kot druge skupine, so pe zapisali.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar