Borzni pregled: Rekord Nasdaqa, Kitajska nad Nvidio

Dogajanje na borzi sta minuli teden najbolj zaznamovali odločitev Evropske centralne banke (ECB), ki je znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk, in nov rekord tehnološkega borznega indeksa Nasdaq.

ECB opravila svoje delo, vse oči uprte v Fed

"Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk," so v četrtek sporočili iz Evropske centralne banke (ECB). Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se tako znižajo na tri, 3,15 in 3,40 odstotka. Veljati začnejo 18. decembra, naslednje zasedanje sveta ECB pa je napovedano za konec januarja.

Analitiki Bloomberg Adria so še pred odločitvijo dejali, da okrevanje industrije v evrskem območju še vedno ni na vidiku, napovedana odpuščanja v avtomobilski, kemični in metalurški industriji pa pritiskajo na ECB. Tudi politika novega ameriškega predsednika je ta hip usmerjena v nadaljnji pritisk na gospodarstvo Evropske unije (EU). Inflacija je potisnjena v ozadje, tako da bi bilo vse razen znižanja obrestne mere na tri odstotke presenečenje, še ocenjujejo analitiki.

''V letu 2025 pričakujemo, da bo ECB še zniževala obrestno mero do dveh odstotkov. Ker je inflacija ukročena in postopoma izgublja prevlado pri odločanju ECB, pričakujemo večjo osredotočenost na dinamiko trga dela in širše gospodarske razmere, zlasti v industrijskem sektorju,'' napovedujejo analitiki.

Zdaj se vsa pozornost seli čez lužo, kjer bo še ameriška centralna banka Fed v sredo sprejela odločitev o obrestnih merah. Fedu bodo v četrtek sledile številne banke v gospodarsko razvitih državah, kot so Japonska, Norveška, Švedska in Združeno kraljestvo.

Bloomberg

Nasdaq do rekorda in obtožba Nvidie

Vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq se je v sredinem trgovanju zvišala za slaba dva odstotka in je prvič presegla mejo 20 tisoč točk. Če zdajšnjo vrednost primerjamo s tisto z začetka leta, pa se je okrepil za tretjino.

Optimizem Wall Streeta glede tehnološke industrije in njenih sanj o umetni inteligenci ter glede delnic podjetij, tako imenovanih veličastnih sedem, se je izkazal za trajnega, je poročal Bloomberg.

Najbolj vroče podjetje veličastnih sedem, Nvidia, je medtem pod lupo kitajskih oblasti, ki jo obtožujejo kršenja protimonopolne zakonodaje. Obtožba Nvidie prihaja v času zaostrovanja trgovinskih razmer med ZDA in Kitajsko. Peking je razvijalca čipov obtožil kršitve protimonopolne zakonodaje pri prevzemu izraelskega podjetja Mellanox Technologies, ki ga je pred štirimi leti odobril pod pogojem, da Nvidia ne bo diskriminirala kitajskih podjetij. Delnice družbe Nvidia so po obtožbi izgubile več kot pet odstotkov.

Borzni indeks S&P je v enotedenskem gibanju izgubil 0,4 odstotka, vendar na letni ravni beleži 27-odstotno rast. Od leta 1928 je indeks S&P 500 v decembru v kar 74 odstotkih primerov pridobival, pri čemer je bila rast v drugi polovici decembra v povprečju močnejša, navaja RTV Slovenija.

Bloomberg Adria

Industrijski indeks Dow Jones je imel slabši teden. Izgubil je namreč kar 1,9 odstotka, vendar na letni ravni beleži 16,5-odstotno rast. Evropska indeksa STOXX600 in DAX v tedenskem trgovanju nista beležila pretiranih odstopanj. STOXX600 je izgubil 0,1 odstotka, DAX pa pridobil 0,3 odstotka. Boljše se je godilo japonskemu indeksu Nikkei, ki je v tednu dni zabeležil 1,2-odstotno rast.

Bitcoin nazaj nad 100 tisočakov

Po padcih v začetku tedna se je največja in najstarejša kriptovaluta bitcoin vrnila nad mejo 100 tisoč dolarjev na žeton (nekatere kriptovalute so se pocenile tudi za več kot 20 odstotkov). Po kratkotrajnem znižanju vrednosti se je tako v zadnjih dneh krivulja sredi tedna spet spremenila v rastočo.

V petek se je bitcoin gibal malenkost nad 100 tisoč dolarjev za žeton (95.600 tisoč evrov).

Nedavno trgovanje kaže na "razdolževanje v kriptoekosistemu", je za Bloomberg povedal Sean Farrell, vodja strategije digitalnih sredstev pri Fundstrat Global Advisors. Eden od sprožilcev je lahko previdnost pred odločitvijo Feda o znižanju obrestnih mer.

Kaj se je dogajalo na trgu surovin?

Zlato se je minuli teden podražilo za 1,9 odstotka, rast cene je beležila tudi nafta. Za 159-lirski sodček zahodnoteksaške nafte je bilo treba v petek odšteti 70 dolarjev, za sodček severnomorske nafte brent pa 73,4 dolarja.

Bloomberg Adria

Naftni trg je na poti k znatnemu presežku v naslednjem letu, zaradi česar razširjeni naftni kartel OPEC+ odlaša že tolikokrat doslej napovedano povečanje črpanja. Terminske pogodbe na surovo nafto se od sredine oktobra gibljejo v tesnem razponu, ki ga spreminja vrsta medvedjih in bikovskih dejavnikov, vključno z napetostmi na Bližnjem vzhodu, navaja Bloomberg.

"Kotacije končnih produktov bodo v prihodnje odvisne od geopolitičnih razmer in vpletenosti članic OPEC v morebitne konflikte," so nam v zvezi z vplivom razmer v regiji s 40 odstotki svetovnih naftnih zalog odgovorili s Petrola. Pri naši največji družbi za prodajo energentov navajajo, da "bodo derivati na trenutni cenovni ravni do izteka tega leta," medtem ko bo "do zmerne rasti cen prišlo v prvem polletju prihodnjega leta".

Več lahko preberete tukaj.

Bloomberg Mercury

Kitajska obljublja večjo fiskalno porabo v prihodnjem letu

Kitajska je minuli teden napovedala večje javno zadolževanje in porabo v letu 2025, pri čemer se bo politika osredotočila na potrošnjo, da bi popravila šibke člene gospodarstva, saj senca carinskih napovedi prihajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa ogroža izvozne načrte.

Po poročanju državne tiskovne agencije Xinhua so najvišji uradniki pod vodstvom predsednika Xi Jinpinga po dvodnevnem sestanku osrednje gospodarske delovne konference v Pekingu obljubili, da bodo prihodnje leto povečali ciljni proračunski primanjkljaj, je poročal Bloomberg.

Dogajanje na regionalnih borzah

Bloomberg Adria

Za konec skočimo še domov, kjer je minuli teden slovenski indeks SBITOP zabeležil 0,6-odstotno rast. Bolje se je godilo hrvaškemu indeksu CRO10 (2,4-odstotna rast) in makedonskemu indeksu MBI (3,3-odstotna rast). Vrednost beograjskega indeksa BELEX15 se je znižala za 0,3 odstotka.

Leto 2024 je bilo za kapitalske trge dinamično in polno izzivov. Kot je za Bloomberg Adria TV povedal Blaž Bračič, član uprave družbe NLB Skladi in član Upravnega odbora Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ), je ''težko pričakovati, da se bo rast iz leta 2024 na borzah ponovila''. Sogovornik sicer ne pričakuje dramatičnih popravkov, bodo pa na dogajanje v prihodnje vplivali trije dejavniki: obrestne mere, geopolitično dogajanje in tehnološka podjetja.

Na kaj bomo pozorni prihodnji teden?

Ponedeljek, 16. december

• Objavljeni bodo proizvodni indeksi HCOB in storitveni indeksi PMI za ZDA, evroobmočje in več evropskih držav.
• Nemški parlament bo glasoval o zaupnici vladi Olafa Scholza.

Torek, 17. december

• V Nemčiji bosta inštituta Ifo in Zew objavila poslovno klimo.
• V ZDA bodo objavili podatke o maloprodaji in industrijski proizvodnji.
• Surs bo objavil podatke o delovno aktivnem prebivalstvu za oktober.

Sreda, 18. december

• Fed bo sprejel odločitev o obrestnih merah.
• Znani bodo podatki o inflaciji v evroobmočju in Združenem kraljestvu.

Četrtek, 19. december

• O obrestnih merah bodo odločali v naslednjih državah: Japonska, Združeno kraljestvo, Švedska, Tajvan, Norveška in Mehika.
• Ruski predsednik Vladimir Putin ima letno tiskovno konferenco.
• O poslovnih rezultatih bo poročala družba Nike.

Petek, 20. december

• O obrestnih merah bo odločala ruska centralna banka.
• Na Japonskem bodo objavili podatke o inflaciji.
• V evroobmočju bodo objavili zaupanje potrošnikov.
• Surs bo objavil mnenje potrošnikov, statistiko gradbenih dovoljenj za stavbe iz novembra, plače pri pravnih osebah in indekse cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar