Kitajska in Indija: Spopad gospodarskih titanov in kam investirati?

"Vse. Prav vse," je v pogovoru za CNBC o tem, katere so najbolj vroče delnice na kitajskem trgu, dejal znani vlagatelj David Tepper iz hedge sklada Appaloosa Management. Njegov skoraj evforičen nasvet je posledica finančne injekcije, po kateri je konec septembra posegla tamkajšnja ljudska centralna banka PBOC. Takega vložka in posledičnega navala na delniške trge Ljudska republika ni bila deležna že zadnjih 15 let, čeprav se vlagateljska mrzlica po prazničnem zlatem tednu znova umirja.

A kljub temu je zgovoren podatek, da je Tepper nazadnje s podobno izbranimi besedami o kitajskih kapitalskih trgih govoril ravno takrat, se pravi leta 2008, ko je centralna vlada zaradi 'izolacije' kitajskega gospodarstva pred negativnimi posledicami velike dolžniške krize v gospodarstvo načrpala rekordnih 586 milijard dolarjev.

Vlagatelji so pograbili likvidnostno monetarno šibrovko kitajskih centralnih bankirjev, ki ji po ocenah strokovnjakov do prave finančne bazuke sicer manjkajo fiskalni ukrepi. Čeprav se je njegova silovita rast v tem tednu zaustavila, je kitajski indeks CSI 300 septembra vztrajal pri najvišjih vrednostih od leta 2020, medtem ko je še februarja životaril pri najnižjih vrednostih v zadnjih petih letih.  

V drugem kotu ringa hitrorastočih gospodarstev s potencialno velikimi donosi na delniških trgih je druga azijska velikanka. Indija v zadnjem letu po ocenah upravljavcev premoženja trenutno beleži sedemodstotno rast, kar je opazno več od napovedane in tudi sicer nadpovprečne kitajske petodstotne.

"Gospodarska rast v Indiji ima v prihodnosti potencial, da se še dvigne, saj je osnova za rast, se pravi trenutni BDP na prebivalca, zelo nizka, bistveno nižja kot na Kitajskem," meni Matjaž Dlesk, višji upravljavec investicijskih skladov pri družbi Triglav Skladi. Razlog tiči v tem, da "Indija še ni imela prave industrializacije, kakršno je imela Kitajska", dodaja.

Gospodarstvo: Indija hiti, a Kitajska vodi

Primož Šterbenc, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, v primerjavi poudarja, da naj bi indijsko gospodarstvo, ki sicer temelji na storitvah, v prihodnjih letih "delež industrije v svojem BDP dvignilo s 13 na 25 odstotkov". The Economist navaja, da bo tempo indijske gospodarske rasti do leta 2028 prehitel kitajskega.

Pa vendar še zdaleč ne gre za enakovreden dvoboj, morda celo za tekmo ne. Šterbenc namreč meni, da postavljanje Kitajske in Indije v kontekst gospodarskih in geopolitičnih tekmic (tudi znotraj skupine Brics) ni povsem upravičeno, saj sta državi "največji trgovinski partnerici." Kitajsko gospodarstvo pa je s 17.800 milijardami dolarjev vsem navkljub bistveno večje od 3.500 milijard dolarjev vredni Indiji.

Dlesk dodaja, da se bo delež industrije v indijskem BDP na račun "mladega in relativno slabo izobraženega prebivalstva" stopnjeval, zaradi česar bi se proizvodnja iz Kitajske utegnila preseliti prav na indijsko podcelino. Nadalje poudarja, da imajo vlagatelji, ko se odločajo za naložbe v indijske delniške trge, pred očmi prav ta vidik.

Delniški trgi: Prelomno tisočletje

Indija se je v nasprotju s Kitajsko šele pred nedavnim odločila za odprtje delniškega trga mednarodnim vlagateljem, ki je pa po navedbah analitikov danes eden najdražjih na svetu. Bloomberg navaja, da so indijske delnice na poti k devetemu zaporednemu letu rasti, saj je referenčni indeks Nifty od začetka leta pridobil 16 odstotkov. Vlada Narendre Modija je namreč vlagatelje prepričala z nadaljevanjem napovedanih gospodarskih reform, čeprav je po volitvah kazalo, da se bo v tretjem mandatu težko spoprijel z izzivi vodenja koalicijske vlade.   

Matej Krajnik, upravljavec premoženja pri Generali Investments ob primerjavi indeksov MSCI obeh držav navaja, da ta odraža "povečane donose na indijskem delniškem trgu" na daljši rok. Med razlogi izstopa upočasnjena letošnja rast kitajskega gospodarstva, ki se je stopnjevala do septembrske likvidnostne injekcije. Šele, ko so začele kopičiti napovedi, da vlada predsednika Xi Jinpinga ne bo utegnila doseči zastavljenega cilja petodstotne letne rasti, je Peking posegel po stimulativnih ukrepih.

Številni poznavalci so prepričani, da bodo do konca leta izvedli tudi komplementarne fiskalne ukrepe. Včeraj je ta poleg likvidnostne injekcije za kapitalske trge napovedala, še izdajo posebnih ultradolgoročnih obveznic, katerih izdaja je bila sicer predvidena za prihodnje leto. Zbrani kapital bo po navedbah Bloomberga vložila prav v krepitev strateških industrijskih segmentov (baterije, solarni paneli, čipi ipd.), ki na eni strani krepijo gospodarstvo na drugi pa povečujejo nacionalno varnost azijske velikanke.

Finančni novinar kitajske Xinhua Tian Dongdong je za Bloomberg Adria dejal, da bo 14,14 milijarde dolarjev šlo za pomoč lokalnim vladam pri sanaciji nepremičninskega trga in spodbujanju potrošnje. Omenja se možnost, da bo do konca meseca sprostila nadaljnjih 41 milijard, pravi poznavalec.

Krajnik pravi, da so bila zlata leta kitajskih kapitalskih trgov v začetku devetdesetih, ko so "vlagatelji znatno povišali svojo izpostavljenost do Kitajske, vzhajajoče velesile trgov v razvoju". Višji upravljavec premoženja pri NLB Skladih Rok Brezigar poudarja, da se je rast kitajskih delniških trgov obrnila navzgor po letu 2001, saj se je Kitajska takrat včlanila v Svetovno trgovinsko organizacijo STO" in posledično bistveno zmanjšala ovire za prihod tujih vlagateljev". Podoben odboj z letom 2000 beleži tudi indijski indeks Nifty, "ko se je začel kazati boljši relativni donos z dividendami", mu prigovarja Krajnik.

Indijski trg z večjim potencialom?

Ko je vodenje Kitajske prevzel Xi, so se razmere začele pomikati v smeri krepitve gospodarskega centralnoplanskega upravljanja in krepitve partijskega nadzora na kapitalskih trgih. Avtokratske vzgibe je dodatno naglasila pandemija, ki je z zapiranjem družbe in industrije zavrla kitajsko gospodarsko rast na le 2,24 odstotka. Ekonomist Mitja Kovač z ekonomske fakultete v Ljubljani pri tem opozarja, da bi se morala Kitajska "odpovedati nadzoru nad menjalnim tečajem juana in opustiti nadzor nad kapitalskimi trgi".

Analitiki v primerjavi med Kitajsko in Indijo vzpostavljajo tudi geopolitična oziroma varnostna tveganja zaradi navzkrižij z Zahodom, saj rast Ljudske republike "hromijo različne sankcije, Zahod pa se boji morebitne vojne v regiji, predvsem invazije na Tajvan," ocenjuje Brezigar. Pri Indiji tovrstnih zadreg, razen občasnih obmejnih sporov s Kitajsko, ni.

Brezigar kot drugo pomembno prelomnico v primerjavi med trgoma navaja še začetek pandemije, čigar "posledice vztrajajo do danes". Zaprtje gospodarstva je podjetjem povzročilo velike zaostanke v dobavnih verigah, pravi, pri čemer se je marsikatera multinacionalka "odločila razpršiti svojo proizvodnjo in poslovne partnerje še na druge države", ob tem pa izpostavlja prav Indijo." Bloomberg navaja, kako iz Kitajske na indijsko podcelino svojo industrijo seli vse več multinacionalk, od Boeinga do Appla, a delež industrije v kitajskem BDP je še vedno 40 odstotkov.

Podobni inerciji so sledili tudi delniški trgi, saj podatki Bloomberga kažejo, da je od leta 2021 pa do letos iz tamkajšnjih delniških trgov odteklo za kar 6.300 milijard dolarjev kapitala.

Kot vabljiva alternativa se vlagateljem ponuja Indija s svojim pet tisoč milijard dolarjev vrednim delniškim trgom. Čeprav Brezigar ob tem poudarja vrednost kazalnika P/E, ki kaže razmerje med ceno delnice in dobičkom, in je za indijski indeks skoraj 29, "kar je več kot dvakrat višje od kitajskega", hkrati posvari pred "slabo infrastrukturo, neizobraženo delovno silo in obsežno birokracijo".

Kazalnik razmerja P/E hongkonškega indeksa Hang Seng se vse od državne intervencije postopoma krepi in je trenutno pri vrednosti 13,2, s čimer je sicer že presegel dolgoletno povprečje 10,2. Vseeno pa je ta še naprej daleč od rekordov pri 24. Analitik podjetja Acex Tilen Šarlah je dejal, da merilnik odraža, da so kitajski delniški trgi v začetku odboja.

Investicijsko ozračje je sicer v največji demokraciji na svetu v primerjavi z največjo avtokracijo primernejše, saj država spodbuja tuje investicije, pravi Brezigar, hkrati pa je njen zaostanek v razvitosti pravzaprav prednost. Indija ima namreč v primerjavi s Kitajsko na račun desetletij zaostanka "večji potencial rasti", je optimističen Brezigar. Ta naj bi trajal na krajši do srednji rok, meni. 

Xijevi trgi le v podporo ekonomiji

Velikih razhajanj med indeksoma hitrorastočih trgov pa upravljavec premoženja pri NLB Skladih ne pripisuje (zgolj) drugačni sestavi gospodarstev tekmic. Indija je resda storitveno, Kitajska pa, kakor veleva partijska parola 'produkcijske sile nove kakovosti', industrijsko naravnana. A glavni razlogi so po njegovem mnenju mešanica (geo)politike in notranje politike oziroma razumevanja vloge kapitalskih trgov.

"Kitajsko vodstvo že od reformnega obdobja vlogo delniških trgov in finančne industrije nasploh vidi kot podporo sektorju realne ekonomije," je za Bloomberg Adria povedal Zheng Changzhong, direktor centra za partijski in državni razvoj na univerzi Fudan. Po njegovi oceni pa se bo takšno razumevanje vloge "nadaljevalo tudi v prihodnje".

Razlike v privlačnosti obeh naložbenih destinacij so posledica "odprtosti držav do tujih vlagateljev, razlik v geopolitični situaciji, demografske slike in stopenj razvoja", razmišlja Brezigar.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar