Ali srečanje Xija in Modija uresničuje obet ekonomske prevlade Azije?

Včeraj se je sklenilo 15. srečanje držav Brics, ki je od 22. avgusta potekalo v južnoafriški prestolnici. Vrh je postregel z veliko kritikami voditeljev držav članic na račun prevladujoče vloge ZDA in Zahoda. A bolj kot izrečene kritike udeležencev zaradi prevlade slednjega in na drugi strani obljub o spoštljivem in miroljubnem razvoju, ki naj bi bil vodilo Bricsa, je odmevala doslej največja razširitev skupine.

Pet pred dvanajsto pa se je zgodilo tudi tisto, kar so pred vrhom v Johannesburgu napovedovali nekateri poznavalci. Kitajski predsednik Xi Jinping in indijski premier Narendra Modi sta se namreč ob robu vrha Brics usedla za skupno mizo in spregovorila o rešitvi obmejnega spora, ki že pol stoletja kazi odnose med tema dvema azijskima regionalnima silama.

Rastoča in prebujajoča Indija

Gre za prvo srečanje voditeljev po lanski jeseni, na katerem sta voditelja po poročanju Bloomberga uradnike pozvala, naj si prizadevajo za rešitev spora. S tem bi se lahko po dolgih letih odprl znaten manevrski prostor za uresničitev izjemnega ekonomskega in političnega potenciala zbliževanja dveh najštevilčnejših držav sveta z dinamičnima gospodarstvoma, kar bi pomembno okrepilo pogosto razdvojeno skupino držav v razvoju Brics.

Vseeno pa srečanje, ki napoveduje zbliževanje med Kitajsko in Indijo, ne odpravlja vprašanja, kako bo širitev z državami, za katere vključitev si je povečini prizadevala Kitajska, vplivalo na razmerje sil znotraj skupine Brics. Strokovnjaki, s katerimi smo v uredništvu Bloomberg Adria v minulih dneh spremljali različne vidike zasedanja Brics, so si enotni, da gre pri širitvi in dedolarizaciji medsebojne trgovine držav članic za uresničitev kitajskih interesov.

S tem slabi položaj Indije, ki je bila prav zaradi krepitve Kitajske do zadnjega dne nenaklonjena širitvi. Indija je namreč na krilih demografske ekspanzije letos postala najštevilčnejša država na svetu, in kar je za kreposten notranji trg ter posledično gospodarsko rast še pomembneje, ima ta država po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO) kar 66-odstotni delež populacije, mlajše od 35 let (808 milijonov).

Uresničitvi znatnega potenciala indijske podceline v korist priča tudi ocena Mednarodnega denarnega sklada (MDS), ki Indiji za letos napoveduje 6,1-odstotno rast, za prihodnje leto pa 6,3-odstotno. Svojo naraščajočo samozavest je peto največje gospodarstvo sveta pred dnevi demonstriralo tudi z uspešnim pristankom sonde Chandrayaan 3 na južnem polu Lune, kar pa samo nekaj dni pred tem ni uspelo Rusom.

 

 

Kitajska ekonomska lokomotiva v škripcih

Medtem ko indijska ekonomska raketa posega po zvezdah, kitajsko ekonomsko sonce sije vse manj močno. Še do nedavnega najštevilčnejša država sveta in njeno drugo največje gospodarstvo je zabredlo v precej neobetavno situacijo, katere izvor je majanje prezadolženega nepremičninskega sektorja, ki povzroča pretrese v tamkajšnjem bančniškem sektorju.

Če k temu po navedbah Bloomberga prištejemo še 23 bilijonov dolarjev velik dolg provincialnih oblasti ter več kot 20-odstotno brezposelnost med mladimi, je jasno, da se azijski gospodarski lokomotivi napoveduje upočasnjevanje tempa. To odražajo tudi napovedi MDS. Njegovi ekonomisti Kitajski namreč za letos napovedujejo 5,2-odstotno rast in 'le' 4,5-odstotno za prihodnje.

Dinamično preurejanje gospodarskih gibanj pa se, kot kaže širitev skupine Brics, znotraj skupine držav v razvoju za zdaj še ne odraža. Kitajski vpliv se krepi; njen voditelj Xi tudi v Johannesburgu ni pozabil ošvrkniti ameriškega 'hegemona" in zahodnjaške "hladnovojne mentalitete", čeprav ZDA pri tem ni izrecno imenoval.

Indija oziroma njen premier Modi na drugi strani na vrhu ni izgubljal veliko besed na račun indijskih tekmic in partneric, saj se je raje osredotočil na poudarjanje številnih gospodarskih (rast) in tehnoloških (pristanek na Luni) dosežkov svoje države.   

 

 

Težko pričakovano srečanje

Kar nekaj analitikov je omenjalo možnost, da se bosta ob robu vrha sestala tudi Xi in Modi, ki bi s tem vsaj nakazala začetek obnove skrhanega odnosa med sosedama. Dolgotrajno jabolko spora je gorato območje Himalaje. Vprašanje nadzora nad ozemljem namreč bremeni odnose med državama že od leta 1962, ko je kitajska vojska zavzela del himalajskega ozemlja in pri tem vojaško porazila Indijo. Do oboroženih spopadov med državama je prišlo še junija 2020 v zahodni Himalaji in nedavno tudi leta 2022.

K temu pa poznavalci dodajajo še medsosedske spore glede vode (kitajska gradnja jezov na Bramaputri) in vse večjega tekmovanja med državam v Indijskem oceanu.

Strokovnjak za mednarodne odnose v Centru za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jure Požgan glede tega meni, da je ekonomsko sodelovanje najverjetnejša pot zbliževanja med azijskima velikankama. Po njegovem mnenju naj bi bilo najprimernejše okolje za to prav skupina Brics oziroma področje trgovine, saj imata državi tukaj skupni interes. "Manj možnosti za to je na političnem področju," meni, saj sta državi "neposredni tekmici za prevlado na območju južne in jugovzhodne Azije."

Oceni, da bo zbliževanje azijskih (vele)sil potekalo predvsem zaradi medsebojnih finančno-ekonomskih koristi, s čimer bi se bistveno oslabil vpliv ZDA v tej regiji, prikimava tudi Primož Šterbenc. Strokovnjak za mednarodne odnose in docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem meni, da si Indija želi sodelovati s Kitajsko zaradi pozitivnih učinkov na njeno industrijo. "Indija, katere ekonomija temelji predvsem na storitvah, želi delež industrije v svojem BDP dvigniti s 13 na 25 odstotkov," navaja. Kitajska je med drugim postala tudi največji trgovinski partner Indije.

Bloomberg

 

"Dobre ekonomske odnose z Indijo Kitajska potrebuje zaradi težav, ki jih ima v zadnjem času z usihajočo ekonomsko rastjo," dodaja, medtem ko recipročno željo po izboljšanju odnosov na drugi strani poganja indijska želja po razvoju lastne industrije in infrastrukture.

Šterbenc dodaja, da si Kitajska želi izboljševati odnose z Indijo predvsem prek "sproščanja napetosti, povezanih z ozemeljskimi spori". Pravi, da je to tudi razlog, da sta državi dosegli dogovor o vzpostavitvi 'tamponskih območij' v Malem Tibetu.

V zasledovanju lastnih interesov

Kalkulacija Ljudske republike pri razvoju odnosov z njeno južno sosedo ni samo ekonomska, ampak je tudi neizogibno geopolitična. "Peking Indije s svojo agresivno ozemeljsko politiko ne želi potiskati v naročje ZDA," nova razmerja med azijskima silama povzame Šterbenc.

Vlado v Pekingu namreč skrbi vse večje zbliževanje New Delhija z Washingtonom, ki se odraža zlasti na področju nakupa oborožitve, ki ga je Indija doslej (podobno kot nafto) v veliki meri kupovala pri Rusih. Na strateško zbliževanje med ZDA in Indijo med drugim kaže tudi nedavni obisk Modija pri ameriškem predsedniku, ko ga je Joe Biden sprejel z besedami, da se med državama razvija "eden odločilnih odnosov 21. stoletja".

"Indija bo zelo verjetno še naprej skušala sodelovati tako z ZDA kot tudi s Kitajsko, da bi kot zaželena partnerica obeh zase iztržila čim več," pravi strokovnjak. Pod črto pa ugotavlja, da indijski zunanji minister Subrahmanyam  Jaishankar igra "kompleksno in sofisticirano geopolitično igro".

 

 

 

    

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar