V začetku tedna je Ljudska banka Kitajske (PBOC) presenetila z obsežnim svežnjem stimulativnih monetarnih ukrepov, s katerimi se Kitajska poskuša velikopotezno ogniti največji krizi v zadnjih desetih letih. "Centralna banka je uvedla več ukrepov za spodbujanje gospodarstva zaradi skrbi, da bi bil uradni cilj rasti okoli petih odstotkov zaradi nedavnih šibkih podatkov morda nedosegljiv," ozadje serije ukrepov pojasni analitik Tilen Šarlah iz družbe ACEX.
Predsednik PBOC Pan Gongsheng je namreč v torek napovedal znižanje temeljne obrestne mere za 0,2 odstotne točke, za pol odstotne točke so bankirji znižali obvezne denarne rezerve bank, k temu pa so dodali še za približno pol odstotne točke nižje obrestne mere na obstoječe hipotekarne kredite. Prišteti je treba še nekaj ukrepov za krepitev likvidnosti finančnih trgov in še nekaj netipičnih napovedi morebitnega monetarnega rahljanja do konca leta.
Torkovi ukrepi v drugem globalnem gospodarstvu so bike svetovnih finančnih in surovinskih trgov v sredo pognali v dir. Referenčna ameriška indeksa Dow Jones in S&P 500 sta končala pri rekordnih vrednostih, cene nafte so poskočile na tritedenski vrhunec, napoved krepitve ekonomske aktivnosti velike porabnice pa so k rasti spodbudile celo delnice rudarskih podjetij.
Preberi še
Kakšni so razlogi za skok cen nafte?
Zaostrovanje bližnjevzhodne krize in sprememba načrpanih kvot nafte OPEC+ prispevata k dvigu cen.
24.09.2024
Kitajska monetarna stimulacija spodbodla evropske trge
Optimizem glede prihodnje politike Feda narašča; pričakovanja ponovne 'jumbo' sprostitve do konca leta.
24.09.2024
Je Kitajska sredi gospodarskega ohlajanja le posegla po finančni bazuki?
Denarne oblasti za 0,2 odstotka znižale tudi kratkoročne referenčne obrestne mere.
24.09.2024
Kitajska e-vozila: Bruseljski carinski meč, uperjen v ekonomsko srce Pekinga
Carine veliko več kot le trgovinski ukrep; Evropsko komisijo skrbijo varnostni vidiki tekme s Kitajsko.
25.09.2024
Kitajska e-vozila: EU jih omejuje, Slovenci pa jih bomo pomagali izdelovati
Iztok Seljak, Hidria: Najbolj zreli so pogovori z BYD, ki gradi obrat na Madžarskem.
16.09.2024
"Običajno, ko pride do preboja dolgoročnega negativnega trenda, se stvari hitro spreobrnejo k močnemu in hitremu odboju," pojasnjuje analitik Tilen Šarlah iz ACEX.
Kitajski referenčni indeksi CSI 300, Shanghai Composite in Hang Seng so v sredinem trgovanju pridobili več kot štiri odstotke vrednosti, kar je največ od julija 2020. Piko na i je k prešernemu razpoloženju po navedbah Reutersa dodal juan, ki se je v razmerju do dolarja okrepil na 16-mesečno najvišjo vrednost. Misija opravljena? Še zdaleč ne.
Šibrovka ali bazuka?
Pri banki Morgan Stanley so krepčilo označili za ambiciozno in za Kitajsko netipično "usmerjeno v prihodnost". Čeprav gre za spodbujevalne ukrepe, ki jim tako po obsegu sredstev kot tudi širine v Ljudski republiki nismo bili priča vse od leta 2015, pa je v njih vseeno mogoče zaslediti zadržanost pri rahljanju denarne politike.
Argument, da je tokratna finančna bazuka prej podobna šibrovki, bolj skeptični poznavalci namreč utemeljujejo na primerjavi kombinacije monetarnih in fiskalnih ukrepov za zajezitev širjenja globalne dolžniške krize leta 2008.
Takratna nomenklatura predsednika Hu Jintaa je v gospodarstvo načrpala kar 586 milijard dolarjev, s čimer se je Kitajska v znatni meri izognila pogubnim učinkom velike dolžniške krize. Ekonomisti zato menijo, da bo za izpolnitev zadanih ciljev gospodarske rasti treba občutno okrepiti domačo potrošnjo, ki se trenutno giblje pri 37 odstotkih BDP.
Ko ZDA priskoči na pomoč Kitajski
V reviji The Economist so zapisali, da do presenetljivo ambicioznih ukrepov PBOC po vsej verjetnosti sploh ne bi prišlo, če ne bi pred tem ameriška centralna banka Fed presenetila z velikimi, 'jumbo' nižanji referenčne obrestne mere za 50 bazičnih točk.
Pri banki Morgan Stanley so ukrepe označili za ambiciozne in za Kitajsko netipično "usmerjene v prihodnost". Ti so po obsegu sredstev kot tudi nabora sistemskih ukrepov sicer presegli tiste iz leta 2015, a so še vedno skromnejši od velike finančne 'bazuke' iz leta 2008.
S tem se je namreč kitajski banki razširil manevrski prostor, tako da je ta lahko brez večje bojazni depreciacije juana posegla po zbijanju lastnih obrestnih mer. Zato azijsko-pacifiški vlagatelji do izteka leta pričakujejo še fiskalni salvo, s katerimi bi spodbujevalnim ukrepom dodali še strukturne, h katerim Peking sicer že dlje časa pozivajo mednarodni tržni igralci.
Njihova pričakovanja utegnejo biti neosnovana, saj je kitajska vlada notorično nenaklonjena rahljanju fiskalne politike. Ta namreč sledi nenapisanemu pravilu o ohranjanju fiskalnega primanjkljaja na ravni treh odstotkov BDP ter razmerju med dolgom in BDP pod 60 odstotki.
Tržna liberalizacija po kitajsko
Da bi Kitajska letos le dosegla že tako ne pretirano ambiciozni cilj letnega petodstotnega povečanja BDP, je banka hkrati napovedala tudi za okoli 113 milijard dolarjev vredno likvidnostno injekcijo stabilizacije delniških trgov.
Ti se že od drugega lanskega polletja soočajo z rekordnimi odlivi kapitala in obsežnimi likvidacijami pozicij vlagateljev. Po navedbah Bloomberga je s kitajskih delniških trgov od leta 2021 pa vse do letos odteklo za kar 6.300 milijard dolarjev.
Kitajski referenčni indeks CSI 300 je lani upadel za dobrih 15 odstotkov, v začetku februarja pa nadalje zdrsnil na najnižjo vrednost v zadnjih petih letih. Hang Seng na borzi v Hongkongu je lani upadel za skoraj 20 odstotkov, še pred meseci pa se je gibal 50 odstotkov nižje od vrha leta 2018 in 45 odstotkov nižje od vrha leta 2021.
"Vzajemni skladi po vsem svetu so imeli konec avgusta skupaj 5,1 odstotka alokacije v kitajskih delnicah, kar predstavlja en percentil v zadnjem desetletju," pojasnjuje Šarlah.
"Kitajske delnice z redkimi prekinitvami izgubljajo na vrednosti že vse od leta 2018, ko so kitajski indeksi kotirali pri najvišjih vrednostih," povzame že leta zatečeno stanje na tamkajšnjih finančnih trgih.
V nameri po reševanju naraščajoče zagate je vlada sicer doslej posegala po postopnih ukrepih krepitve poslovnega zaupanja in spodbujanja likvidnosti, ki pa so se izkazali za pretirano konservativne, gradualne in zato relativno neuspešne. "Anemičnost politike je preprečila hitrejše okrevanje po pandemiji," je v komentarju zapisal Šarlah.
Številni ukrepi so bili kontraproduktivni, nekateri medsebojno izključujoči. To velja zlasti za tiste, s katerimi si je centralna vlada doslej prizadevala okrepiti zaupanje tržnih igralcev ter poglobiti transparentnost trgov.
Medtem ko je denimo osrednji kitajski regulativni organ za vrednostne papirje CSRC avgusta predstavil ukrepe za oživitev borznega trgovanja, vključno s predlogi za zmanjšanje stroškov trgovanja, podporo odkupu delnic in spodbujanje dolgoročnih naložb, je kitajska vlada hkrati posegla po ukrepu, ki je pri vlagateljih vzbudil sumničavost. Peking je preprosto prenehal sporočati dnevne statistične podatke o tem, kolikšni so odlivi in prilivi tujih vzajemnih skladov na domače delniške trge, kar je dodatno oslabilo že tako šibko poslovno zaupanje vlagateljev.
Vztrajnost uganke nepremičninskega trga
A cenzura in trda roka centralne vlade, čigar stisk se v precedenčnem tretjem mandatu predsednika Xi Jinpinga zavoljo boja proti korupciji in poglabljanja državne varnosti neprestano krepi, ima z vidika gospodarstva in delniških trgov vse bolj negativne posledice.
Neposredne tuje naložbe so leta 2023 padle na 30-letno najnižjo raven, saj so podjetja zaradi vse večjih geopolitičnih pritiskov in restriktivnih regulativnih ukrepov svojo proizvodnjo preselila v države, kot so Indija, Mehika in Vietnam. Krepitev avtoritarnega upravljanja z gospodarstvom pa je kitajski tehnološki sektor od novembra 2020 stala več kot tisoč milijard dolarjev, navaja Reuters.
Posledice so danes vidne v zavirajoči gospodarski rasti ter šibkem notranjem trgu, ki ga nadalje bremeni zakrknjeni nepremičninski sektor. Slednji je glavni zaviralec rasti in paradigmatskega zasuka industrijske baze ambiciozne velesile k 'proizvodnim silam nove kakovosti', kar je sicer evfemizem za čipe in e-vozila.
Gladek prehod onemogoča inertni nepremičninski trg, ki predstavlja petino BDP velikanke in na katerega je več kot 5.300 milijard dolarjev hipotekarnih posojil vezanega okoli 70 odstotkov premoženja kitajskih gospodinjstev. Ti posledično nimajo dovolj razpoložljivega dohodka, ki bi ga lahko namenili potrošnji izdelkov z dodano vrednostjo Xijeve 'krasne nove Kitajske'. Nadalje pa so geopolitična navzkrižja z Zahodom Kitajsko odrezala od donosnih razvitih trgov ZDA in EU, saj sta obe posegli po restriktivnih carinah in omejitvah izvoza kritične tehnologije.
Država naj bi k reševanju težav pripomogla tudi z nižanjem obrestnih mer obstoječih hipotekarnih kreditov. Banka Goldman Sachs je izračunala, da bo s tem okoli 50 milijonov gospodinjstev prihranilo približno 21 milijard dolarjev, kar sicer pomeni komaj 2,5 odstotka njihovega razpoložljivega dohodka.
Država naj bi k reševanju težav po 41 milijard dolarjev vrednem programu 'staro za novo', ki ga je napovedala julija, zdaj pripomogla še z nižanjem obrestnih mer hipotekarnih kreditov. Banka Goldman Sachs je izračunala, da bo s tem okoli 50 milijonov gospodinjstev prihranilo približno 21 milijard dolarjev, kar sicer predstavlja komaj 2,5 odstotka njihovega razpoložljivega dohodka.
Šarlah je v nedavni analizi kitajskih delniških trgov za Bloomberg Adria zapisal, da državo na čelu z nepremičninskim trgom sicer tarejo strukturni problemi, a da "gospodarstvo ni v tako slabem stanju, kot poročajo mediji."
Ocena se zdi pravilna, saj je Komunistična partija Kitajske (KPK) zavoljo krepitve državne varnosti in nadzora v gospodarstvu, ki se odraža v podpori strateško pomembnim industrijskim sektorjem in imenovanjem partijskih kadrov v uprave podjetij, pod Xijem relativno zlahka odpovedovala dvomestni gospodarski rasti, s čimer je nekoč privabljala tuje naložbe ter vlagatelje. Razlogi so bili torej v veliki meri politični, ne ekonomski oziroma strukturni.
A možnost zgrešitve petodstotnega razvojnega cilja bi utegnila pod vprašaj postaviti smotrnost gospodarskega upravljanja KPK, kar bi porajalo dvom v legitimnost njene vladavine nasploh. To pa je nekaj, kar centralna vlada v Pekingu ne bo nikoli dopustila.
Dotik dna in donosni odboj?
Povečanje likvidnosti je PBOC nakazala tudi z vzpostavitvijo posebnega sklada, s katerim bo država priskočila na pomoč podjetjem pri odkupu lastnih delnic z refinanciranjem bančnih posojil za njihov nakup. Bloomberg navaja, da naj bi institucionalnim vlagateljem s tem pomagali pri zbiranju sredstev, njihove bilance pa bodo postale likvidnejše. PBOC bo tako vlagateljem omogočila posojila v obliki likvidnih sredstev, kot so državne obveznice, pri čemer bodo lahko ti kot zavarovanje uporabili lastna imetja delnic bluechipov in delniških skladov, ki kotirajo na borzi (ETF).
Zgovoren je podatek o vrednotenju delnic, razmerju P/E (razmerje med ceno delnice in dobičkom podjetja na delnico), kjer se je indeks Hang Seng v sredo že povzpel na vrednost 10,92, s čimer se je presegel dolgoletno povprečje 10,2.
So napovedani ukrepi naznanitev dna in sočasnega odboja, s čimer so dobra priložnost za vstop na kitajske delniške trge? Analitik Šarlah oceni pritrjuje. "Običajno, ko pride do preboja dolgoročnega negativnega trenda, se stvari hitro spreobrnejo k močnemu in hitremu odboju," pojasnjuje, pri čemer so v primeru Kitajske "indikatorji momenta precej nad kratkoročnim trendom in cenovni indeks se je začel dvigovati nad 50-dnevnim in 200-dnevnim drsečim povprečjem."
Zgovoren je podatek o vrednotenju delnic, razmerju P/E (razmerje med ceno delnice in dobičkom podjetja na delnico), kjer se je indeks Hang Seng v sredo že povzpel na vrednost 10,92, s čimer se je sicer že presegel dolgoletno povprečje 10,2. Vseeno je ta še naprej daleč od rekordov pri 24. To po njegovem mnenju pomeni, da smo šele v začetku "morebitnega pozitivnega trenda", še sklene.