Kaj nove carine na kitajska e-vozila pomenijo za Slovenijo?

Potem ko je Evropska komisija minuli teden prestavila napovedano glasovanje o uvedbi carin na kitajska električna vozila, so države članice Evropske unije glede njihovega trajanja odločale danes. Carinski dan D poleg nadaljnjega preživetja evropske avtomobilske industrije, ki v EU predstavlja okoli sedem odstotkov BDP, opredeljuje tudi prihodnje trgovinske ter geopolitične odnose med Unijo in Kitajsko.

Avtomobili sredi trgovinske vojne

Da gre za odločilen zaplet, odražajo recipročni ukrepi kitajske vlade. Ta je namreč že pred meseci sprožila preiskavo evropskih pridelovalcev žganja in svinjine, ki je skoraj na las podobna tisti, ki jo je pred približno letom zoper kitajsko avtomobilsko industrijo sprožil Bruselj. Ta Kitajsko obtožuje, da z državnimi subvencijami izkrivlja konkurenco na način, ki kitajskim družbam na evropskem trgu zagotavlja sporno cenovno konkurenčnost oziroma prednost.

Čeprav kitajski protiukrepi ne ciljajo Slovenije, so nam pojasnili pri Gospodarski zbornici Slovenije, bodo "posledice čutila tudi slovenska podjetja". Slovenija si namreč že več let prizadeva, "da bi podpisali protokol za izvoz svinjine na Kitajsko", so pojasnili in dodali, da je zaradi zaostritev "možnost za to zdaj manjša".

Če je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v svojem lanskem govoru o stanju v Uniji uvedbo preiskave pospremila s svarilom, da  je "Evropa odprta za konkurenco, ne pa za dirko proti dnu", je zaradi preiskav v evropske prehrambne izdelke iz Zhongnanhaija prišel trpek odgovor, da bo Kitajska sprejela "vse razpoložljive ukrepe" za zaščito lastnih interesov.

Kot smo na straneh Bloomberg Adria poročali 25. septembra, se pravi na prvotni termin glasovanja, so države EU na današnjem zasedanju odbora za instrumente trgovinske zaščite (Trade Defense Instruments Committee) glasovale o tem, ali naj EU uvede povišane carine na kitajska e-vozila v razponu od 7,8 pa vse do 35,3 odstotka. K temu je sicer treba prišteti še obstoječo 10-odstotno stopnjo.

Članice so potrdile uvedbo carin

Za zavrnitev predloga komisije oziroma proti carinam bi morala glasovati kvalificirana večina. Kar je bilo malo verjetno, saj bi moralo v tem primeru proti glasovati vsaj 15 držav članic, ki imajo skupaj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU.

Kakšna je torej porazdelitev glasov? Še pred glasovanjem je po neuradnih navedbah South China Morning Post veljalo, da bodo za predlog komisije glasovale Francija, Grčija, Italija in Poljska, kar glede na število prebivalcev pomeni, da bodo te skorajda zagotovo potrjene. Omenjene države pač zajemajo 39 odstotkov prebivalstva EU, kar je dovolj za potrditev predloga.

Glasovanje se je na koncu po poročanju Bloomberga razpletlo takole: deset članic je carine podprlo, 12 se jih je vzdržalo, Nemčija in še štiri druge pa so jim nasprotovale, s čimer so bile carine za prihodnje petletno obdobje potrjene.

Avtomobilska industrija nasprotuje carinam

Peking je v zadnjih mesecih sicer sprožil obsežno diplomatsko kampanjo, da bi prepričal članice EU, in pri tem uporabljal taktiko korenčka in palice. Med nedavnim obiskom španskega premierja Pedra Sancheza v Pekingu je denimo kitajska stran Španiji obljubljala obsežne naložbe v ibersko gospodarstvo. Taktika je očitno učinkovala, saj naj bi Španija glasovala proti (trajni) uvedbi dajatev.

Pred dnevi pa je s sedeža kitajskega proizvajalca Chery pricurljala informacija, da bo ta zaradi carin zamaknil začetek proizvodnje v Španiji za leto dni. Pri tem velja omeniti, da gre za proizvajalca, s katerim se po besedah direktorja Hidrie holdinga Iztoka Seljaka želijo povezati domači avtomobilski dobavitelji.

Če Bruselj tarejo skrbi izkrivljanja konkurence, potem Kitajsko, ki na e-avtomobilih utemeljuje svoj gospodarski napredek, skrbi šibko domače povpraševanje. Za okoli 300 kitajskih avtomobilskih znamk s čezmernimi proizvodnimi zmogljivostmi je pač neoviran dostop do evropskega trga življenjskega pomena. Zato je Peking v gesti sprave konec avgusta napovedal, da povračilnih carin na uvoz evropskega žganja ne bo uvedel.

A EU je na drugi strani veliko bolj razdvojena. Nemški kancler Olaf Scohlz je v sredo dejal, da si evropsko gospodarstvo zasluži "zaščito pred nepoštenimi trgovinskimi praksami", a da bi morale države napore usmeriti na področja, ki "dejansko škodujejo našemu gospodarstvu, kot je jeklo". Še isti dan pa je francoski predsednik Emmanuel Macron v Berlinu glede carin dejal, da Elizejska palača "pri tem podpira Evropsko komisijo".

Za to, da bi Berlin glasoval proti dajatvam, si je sicer močno prizadevala tamkajšnja avtomobilska industrija, za katero je Kitajska najpomembnejši izvozni trg. Nazadnje je sredi tedna prvi mož bavarskega BMW Oliver Zipse Berlinu telegrafiral, da carine škodujejo nemškemu gospodarstvu, saj vodijo v trgovinski spor, "od katerega nihče ne bi imel koristi", navaja Bloomberg.

Žarek upanja dajejo pogovori med kitajskim ministrom za trgovino Wang Wentaom in evropskim komisarjem za gospodarstvo in evro Valdisom Dombrovskisom. Ti naj bi se nadaljevali tudi, če carinski ukrep ostane trajen, navaja Reuters.

Kitajska podjetja so namreč večkrat ponudila določitev minimalnih cen in maksimalnih uvoznih kvot (uvozna kapica). Čeprav so predstavniki komisije dejali, da do večjega preboja doslej ni prišlo, bi lahko cenovne zaveze kitajskih znamk v prihodnje in pod spremenjenimi pogoji ponovno preučila.

Slovenijo skrbi povračilo Kitajske

Kje pri vsem tem je Slovenija? S strani slovenske vlade smo v uradnem pojasnilu prejeli zgolj kratko razlago, da je "glasovanje držav članic EU zaupne narave", in nam zato stališča naše države niso hoteli razkriti.

Iz neuradnih virov v vladi smo izvedeli, da Slovenijo glede glasovanja skrbijo morebitni povračilni ukrepi kitajske strani. To pomeni, da bi se naša država utegnila vsaj vzdržati glasovanja, če ne že glasovati proti. Na ministrstvu za gospodarstvo so sicer zatrdili, da bodo pri glasovanju "upoštevali interese slovenske industrije".

Slovenija je na eni strani zaradi težav nemških avtomobilskih gigantov in na drugi zaradi prizadevanj za vključevanje v dobavne verige kitajskih proizvajalcev v EU v neprijetnem položaju. V GZS so v pojasnilo navedli, da bi bila uvedba trajnih carin v navskrižju z interesi slovenskega gospodarstva.

"Dobro sodelovanje med obema gospodarstvoma so nujne premišljene odločitve in strateški pristop," pojasnjujejo, kar pa zaostrovanje trgovinske vojne zagotovo ni. "Poslovni partnerji se zaradi tega obotavljajo, marsikatero podjetje težje pridobi nove posle ali ohranja že obstoječe," navajajo.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar