Mednarodne korporacije in številna podjetja, ki so svoj uspeh zadnjih desetletij gradila na poceni delovni sili in proizvodnih obratih na Kitajskem, so ujete v geopolitična trenja med dvema blokoma in se soočajo z dilemo, kako najti novo proizvodno središče. Kot pogosta alternativa kitajskemu proizvodnemu stroju se v zadnjih letih zaradi velikega bazena delavcev, cenovno ugodne delovne sile in vlagateljem prijaznega vodstva pojavlja Indija.
Vzpon Indije
Razpoloženje v Indiji je prešerno. Gospodarska rast te najbolj naseljene države na svetu, ki naj bi do konca desetletja postala tretje največje gospodarstvo na svetu, je v zadnjem desetletju dvignila približno 250 milijonov ljudi iz revščine in ustvarila nov srednji razred, ki rad zahaja na počitnice v tujino.
Skrbi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, ki jim morebitna vnovična izvolitev Donalda Trumpa na mesto predsednika vliva olje na ogenj, Indije preveč ne skrbi, ravno nasprotno, to izkorišča v svoj prid. Indija bo imela koristi od diverzifikacije dobavnih verig od Kitajske, vendar podrobnejši vpogled v zapleteno indijsko gospodarstvo razkrije realnost, ki sproža vprašanja o njeni pripravljenosti, da zamenja Kitajsko kot tovarno sveta.
Preberi še
Indijske obveznice prvič na mednarodni trg, povpraševanje veliko
Delež tujega lastništva na obvezniškem trgu bi se lahko podvojil na nekaj več kot štiri odstotke.
27.06.2024
Indijski volilni šok azijske trge potegnil navzdol
Indijski delniški trgi po včerajšnjem optimizmu danes globoko v rdečem.
04.06.2024
Krka v skupno podjetje z indijskim Laurus Labs
Krka bo v skupnem podjetju imela 51-odstotni lastniški delež.
25.01.2024
Indija do leta 2027 tretje gospodarstvo sveta?
Indija, najhitreje rastoče gospodarstvo na svetu, je v zadnjem četrtletju lanskega leta zraslo za več kot osem odstotkov.
29.02.2024
Kljub visokim stopnjam rasti, indijski BDP na prebivalca še vedno precej nižji od kitajskega, kar kaže na precejšnjo vrzel v gospodarskem razvoju. Pojavljajo se tudi dvomi o indijskem izobraževalnem sistemu in infrastrukturi države, ki po mnenju mnogih poznavalcev zaostaja za več kot desetletje za Kitajsko.
Ali lahko Indija nadomesti Kitajsko v svetovni dobavni verigi in kakšne so prednosti ter slabosti širjenja dobavnih verig v vzhajajočo velesilo Južne Azije?
Dolga pot do zvezd
Preden si bo Indija, ki do leta 2047 želi postati razvito gospodarstvo, nadela krono svetovne tovarne, mora sprejeti številne reforme; od izobraževalnih, davčnih pa tudi infrastrukturnih. Kljub temu pa Indija tujim investitorjem, ki želijo v državi odpirati svoje proizvodne obrate, ostaja izjemno zanimiva in omogoča številne bombončke.
"Trenutna geopolitična tveganja zahtevajo hitrejše in včasih tudi geografsko bližje rešitve. Tako se Mehika denimo približuje Kitajski kot največja izvoznica v ZDA, Indija pa v ZDA izvaža manj kot Irska," o diverzifikaciji dobavnih verig pove strokovnjak za geopolitiko in gospodarstvo z Univerzitetnega kolidža v Londonu Igor Rogelja. "Obenem je treba omeniti tudi to, da so proizvodni obrati v Vietnamu, Bangladešu ali Mehiki pogosto v lasti kitajskih investitorjev."
"Prva prednost Indije je, da ni Kitajska," je za NPR povedal višji analitik Bloomberg Intelligence Steven Tseng. "Vodje zahodnih podjetij, ki iščejo proizvodno bazo, se lahko ozrejo na trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko in se spomnijo kitajskih blokad, ki jih je izvajala s trdo roko, in jih skrbi, kako bi se lahko odvile geopolitične napetosti z ZDA."
"Prednost Indija je, da ni Kitajska," je povedal višji analitik Bloomberg Intelligence Steven Tseng.
Tseng med prednostmi omeni tudi prebivalstvo države, ki je lani uradno postala najštevilčnejša država na svetu. "Njena demografija je precej mlajša od Kitajske," pove analitik, "kjer je povprečna starost 38 let, medtem ko je v Indiji le 28 let, kar pomeni več ljudi, ki bi lahko delali v tovarnah." Kot zadnjo prednost Indije Tseng izpostavi subvencije indijske vlade, ki jih je ta sprejela z namenom privabljanja velikih podjetij, da preselijo svojo proizvodnjo v Indijo.
"Indija je zelo resen igralec v Aziji, ne le zaradi rasti storitev in razmaha industrijske proizvodnje ter potrošnje, temveč tudi zaradi postopoma izboljšane infrastrukture in precejšne odprtosti do naložb," je za Bloomberg Adria povedala predavateljica mednarodnega poslovanja na ekonomski fakulteti v Ljubljani Maja Zalaznik.
Zalaznik poudari prednost na trgu dela; ne le s cenovno dostopno, ampak tudi vse bolj izobraženo delovno silo. "Kot hitro razvijajoče se gospodarstvo tako postaja privlačna za multinacionalke, pa tudi manjša podjetja v maloprodaji, e-trgovini in podobnih sektorjih. Indija izboljšuje internetni dostop, širokopasovno infrastrukturo in logistiko," pove predavateljica, ki omeni rastočo domačo potrošnjo v Indiji.
Pismenost in protekcionizem
Pa vendar vse ni tako rožnato. Tseng in novinar NPR Darien Woods med slabostmi indijskega ciljanja na proizvodne zvezde kot prvo omenita izobrazbo. "Kljub temu, da se Indija ponaša z enim najboljših inženirskih izobraževalnih sistemov na svetu, je stopnja pismenosti odraslih v državi približno 74-odstotna, medtem ko je na Kitajskem približno 97-odstotna," našteva Woods.
Rogelja medtem opozori, da ogromen indijski bazen delovne sile za razliko od Kitajske ni nujno koncentriran v regijah z najboljšo infrastrukturo. "Tudi določeni aspekti indijskega birokratskega sistema niso najbolj naklonjeni vlagateljem, vendar se veliko spreminja."
"Še vedno je kar nekaj protekcionizma, veliko birokracije, soočamo se z različnimi stopnjami razvoja v različnih predelih Indije, tudi razvitosti infrastrukture in s tem dostopnosti. Indijske zvezne države imajo različne zakonodaje, poslovne, kulturne običaje, zato se je treba ob vstopu osrediniti na specifično državo ali regijo,"
Woods kot drugo oviro omeni tarife, še posebej na področju visokotehnološke proizvodnje. "Za stvari, kot so pametni telefoni, Indija uvaža veliko sestavnih delov. Vsako trenje in dodatni stroški pri uvozu zmanjšujejo privlačnost države."
Indija ima še vedno 10-odstotno uvozno dajatev za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, ki so bili namenjeni zaščiti domačih proizvajalcev. Januarja je sicer znižala uvozne davke za nekatere kovinske in plastične komponente, ki se uporabljajo pri proizvodnji mobilnih telefonov, s 15 odstotkov na 10 odstotkov, kar bo koristilo podjetjem kot sta Apple in Foxconn.
Pešajoča infrastruktura
Čeprav želi Indija do leta 2047 postati razvito gospodarstvo, je njena infrastruktura še vedno zastarela in pomanjkljiva, transportni časi po cestah pa ostajajo dolgi. Zgolj pet odstotkov cest v državi je avtocest, 40 odstotkov cest pa je še vedno poljskih. Tseng z Bloomberg Intelligence pravi, da decentraliziran politični sistem v Indiji otežuje gradnjo novih prometnih povezav.
"Če gradite železnico ali avtocesto iz province A v provinco B, lahko traja več let, da se razlike odpravijo, če ima provinca B s tem težave," našteva Tseng. Težave lahko povzročajo tudi politična trenja med indijskimi zveznimi državami in vlado, čez ozemlja katerih zvezna vlada želi graditi infrastrukturo.
Indija ogromno vlaga v cestno infrastrukturo in pa tudi železniško, omeni Rogelja z Univerzitetnega kolidža v Londonu. "Trenutno se recimo gradi prva hitra železnica med Mumbajem in Ahmedabadom, ki naj bi jo kasneje potegnili naprej do prestolnice," pove strokovnjak.
"Hitrost gradnje infrastrukture v Indiji je počasnejša kot na Kitajskem. Deloma gre to pripisati bolj transparentni in demokratični družbi, deloma gre tukaj za različne razvojne koalicije ter težave z zvezno ureditvijo države. Razlike med državama je najbolje povzela Profesorica Yuan Yuan Ang, ki pravi, da je na Kitajskem s podkupninami vedno mogoče pospešiti gradnjo, med tem ko je v Indiji s podkupninami mogoče gradnjo le ustaviti, nikoli pa pospešiti," je povedal Rogelja.
"Na Kitajskem je s podkupninami vedno mogoče pospešiti gradnjo, med tem ko je v Indiji s podkupninami mogoče gradnjo le ustaviti, nikoli pa pospešiti."
"Kitajska je na področju infrastrukture verjetno deset let pred Indijo, zato se mora država bolj potruditi, da bo zagotovila nadaljnjo gradnjo infrastrukture," je za CNBC povedal Mukesh Aghi, predsednik in izvršni direktor Foruma za strateško partnerstvo med ZDA in Indijo ter opozoril, da zamude v indijskih pristaniščih zaradi carinjenja zmanjšujejo privlačnost države za tuja podjetja.
Tudi Zalaznik iz ekonomske fakultete se strinja, da se v tem trenutku indijska infrastruktura ne more postaviti ob bok kitajski, "razen v nekaterih predelih, kjer poteka pospešena modernizacija," pove in med zanimivimi ter rastočimi sektorji v Indiji omeni elektroniko, informacijske tehnologije, farmacevtika, gradbeništvo, avtomobilska industrija in zdravstveni sektor.
Politična stabilnost in svetla prihodnost
Stabilnost na vrhu je običajno resda dobrodošla, vendar Modijev obrat v agresivni nacionalizem ne prinaša nujno tudi notranjepolitične kohezije, meni Rogelja. "Napetosti med hindujsko večino in manjšimi verskimi in etničnimi ter jezikovnimi skupinami je že večkrat prerasla v odkrite konflikte, pa tudi na splošno je varnost v Indiji težava."
"Čeprav ima Indija še veliko težav, na primer slabo infrastrukturo, neizobraženo delovno silo in obsežno birokracijo, je po drugi strani zelo naklonjena tujim investicijam, politično je bistveno manj problematična, demografska slika je veliko boljša in glede na trenutno slabšo razvitost od Kitajske ima večji potencial rasti," je povedal Rok Brezigar z NLB skladov.
Indiji gredo v prid tudi zahodne sankcije na kitajsko gospodarstvo, saj se po mnenju Brezigarja "Zahod boji morebitne vojne v regiji, predvsem invazije na Tajvan, po drugi strani pa skuša zaščititi svojo industrijo pred vedno bolj konkurenčno Kitajsko."
"Če je infrastruktura dobra, delovna sila usposobljena in administracija sposobna, je Indija vseeno atraktivna lokacija za investicije, pa tudi razširjeno znanje angleščine ji daje prednost pred drugimi potencialnimi alternativami Kitajski, kot je recimo Vietnam," sklene strokovnjak Rogelja.
"Indija je politično bistveno manj problematična, demografska slika pa je veliko boljša od Kitajske," je povedal Rok Brezigar z družbe NLB Skladi.
Indija bo na krilih svoje zavidljive demografske slike v naslednjih desetletjih lahko dosegala primerljive stopnje gospodarske rasti s Kitajsko izpred nekaj let, za Bloomberg Adria navajajo ekonomisti. Kar 27,3 odstotka Indijcev je starih od 15 do 29 let, kar pomeni, da ima ta država najmlajšo populacijo na svetu. "Indija ima dovolj mlade delovne sile in hkrati tudi veliko bazo potrošnikov," je o potencialu te države povedala Nataša Turk, namestnica vodje Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki pokriva Indijo.
Ne glede na to, ali bo Indija dolgoročno lahko s proizvodnega prestola strmoglavila Kitajsko, igrajo gospodarski in demografski obeti v njen prid. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada naj bi letos dosegla 6,3-odstotno gospodarsko rast, do leta 2030 pa naj bi postala tretje največje gospodarstvo sveta. Osrednje vprašanje ostaja, ali bo politično vodstvo najbolj naseljene države na svetu bilo sposobno narediti velik skok naprej, ali pa bodo notranji konflikti in slepe ambicije spodkopali trenutni zagon.