Kaj Xi, Putin in Modi na Kitajskem ta vikend pripravljajo za Trumpa?

Voditelji pretežno azijskih držav se v nedeljo odpravljajo v kitajsko obalno mesto Tianjin, kjer kitajski gostitelji obeležujejo 25. vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO). Vrha se bodo udeležili tudi predsednika Rusije in Irana ter predsednik indijske vlade.

To bo doslej največje srečanje držav SCO, kar je zgovoren znak ponovnega uravnoteženja moči proti vzhodu. Čeprav gospodarska moč udeleženk še vedno ne prekaša nekaterih drugih forumov, je takšna konstelacija znak trenutne dinamike moči, zlasti v azijsko-pacifiški regiji.

Kot tudi skupina BRICS, alternativa zahodno prevladujoči skupini G7, se SCO sooča z nekaterimi sistemskimi težavami, kot je nekompatibilnost članic. Organizacija se je le malo odzvala na stopnjevanje napetosti med Indijo in Pakistanom po terorističnih napadih v Kašmirju, ki so za trenutek pripeljali na rob jedrskega spopada.

Pa vendar je v geopolitično napetem letu 2025 precej lahko poiskati skupni imenovalec tudi tako nekompatibilnih držav, saj ZDA s carinsko politiko predsednika Donalda Trumpa reorganizirajo pravila igre mednarodne trgovine.

Tema letošnjega vrha je ohranjanje šanghajskega duha, kar kritiki opisujejo kot votlo prošnjo državam članicam namesto konkretnega načrta. Kot piše The Conversation, šanghajski duh pomeni megleno mešanico kitajskih retoričnih stališč o medsebojnem spoštovanju, mirnem sobivanju in sodelovanju, v katerem vsi pridobijo – torej prazno retoriko.

Za Peking je gostiteljstvo letošnjega vrha pomembno za prepoznavnost, analitiki pa pravijo, da je sporočilo, ki ga želi posredovati, sporočilo moči, vpliva in združevanja. "Ko sta vrh v preteklosti gostili Rusija in Indija, so bila srečanja relativno skromna. Tokrat je Kitajska v dogodek vložila veliko več diplomatskih sredstev," je za CNA povedal Lin Minwang, prodekan Inštituta za mednarodne študije Univerze Fudan. Tianjin je tudi strateško središče za kitajsko pobudo Pas in cesta.

Ameriške carine kot povezovalni člen?

Vrh v Tianjinu bo v odnosu do ZDA zaznamovala dvojna, skoraj paradoksalna dinamika. S svojim posredovanjem v nekaterih azijskih krizah – konflikti med Indijo in Pakistanom, Tajsko in Kambodžo ter Armenijo in Azerbajdžanom – je Trump ukradel žaromete SCO, a je s carinsko politiko države po drugi strani prisilil, da tesneje sodelujejo. Prav tu lahko tri največja gospodarstva organizacije – Kitajska, Indija in Rusija – stopijo skupaj, kar pa ima lahko posledice za ZDA in posledično tudi EU.

Na drugem koncu Trumpovega carinskega škornja se je letos v ospredju znašla prav Kitajska, ki je v sredini avgusta sklenila novo 90-dnevno podaljšanje carinskega moratorija. Finančni minister Scott Bessent je pred dnevi nakazal, da so ZDA zadovoljne s trenutno carinsko ureditvijo s Kitajsko, kar kaže, da si Trumpova administracija prizadeva ohraniti mirnost s svojo tekmico, preden se novembra izteče trgovinsko premirje.

 

Bloomberg Mercury

"Države se na visoke ameriške carine in agresivno ameriško trgovinsko taktiko odzivajo s preusmeritvijo na domači trg ter krepitvijo ekonomskega sodelovanja z drugimi državami, pri čemer delujejo v smeri večje liberalizacije trgovine med seboj in pospeševanja sklepanja prostotrgovinskih sporazumov," trenutni ameriški trgovinski antagonizem opisuje strokovnjakinja za mednarodno ekonomijo z Ekonomske fakultete Katja Zajc Kejžar.

Zbliževanje Indije in Kitajske?

Slona v sobi sta zagotovo Indija in Kitajska, najmočnejši državi azijskega kontinenta. Kitajska namreč ni edina deležna visokih ameriških carin. Te so na indijski uvoz na ameriški trg od srede celo višje, in sicer 50-odstotne.

Trump je to poletje ostro kritiziral Indijo zaradi nakupov ruske nafte, za katero je dejal, da financira rusko vojno v Ukrajini. New Delhi je zagovarjal svoje vezi z Rusijo in ukrepe ZDA označil za "nepoštene, neutemeljene in nerazumne".

Ajay Srivastava, nekdanji trgovinski uradnik in ustanovitelj možganskega trusta Global Trade Research Initiative, je za New York Times povedal, da pričakuje, da bo ukrep ZDA "Indijo prisilil, da ponovno premisli o svoji strateški usklajenosti in poglobi odnose z Rusijo, Kitajsko in številnimi drugimi državami".

"Vpliv trgovinskega spora na indijsko gospodarstvo bo v veliki meri odvisen od hitrosti rešitve nastale situacije. Izvoz v ZDA trenutno znaša približno 87 milijard ameriških dolarjev, kar zajema okoli dva odstotka indijskega BDP in približno petino celotnega izvoza," je ob napovedi ameriških carin Indiji za Bloomberg Adria povedal Matej Gosar iz NLB Skladov. Carine, če ostanejo v veljavi do konca leta, lahko ostrižejo kar odstotek indijskega BDP.

"V trenutku, ko ZDA uvajajo 50-odstotne carine na uvoz iz Indije, udeležba indijskega premierja Narendre Modija na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje nakazuje, da sta Indija in Kitajska pripravljeni otopliti odnose ter postaviti ekonomsko sodelovanje in stabilnost v ospredje," pravi Zajc Kejžar.

Bloomberg

"Znaki morebitne taktične otoplitve odnosov med Indijo in Kitajsko se pojavljajo že več kot leto dni. Vladi Indije in Kitajske sta nedavno napovedali sklenitev vrste sporazumov, kot so odprtje mejnih prehodov, ponovna izdaja vizumov in ponovna vzpostavitev letalskih povezav," je v podkastu Asia Geopolitcs povedal strokovnjak za azijsko politiko Ankit Panda.

Spomnimo, odnosi med Pekingom in New Delhijem so se junija 2020 močno poslabšali, ko se je spor na himalajski meji končal z najbolj krvavim tednom nasilja v zadnjih štirih desetletjih. Maja letos pa je Indija Kitajsko obtožila vmešavanja v konflikt s Pakistanom.

Strokovnjak Panda dodaja, da je "z indijskega vidika stabilizacija odnosov s Kitajsko zelo pomembna, saj ZDA do New Delhija zavzemajo vse ostrejše stališče". "Indija ne želi biti v položaju, v katerem bi imela slabe odnose tako s Kitajsko kot z ZDA," pove.

Zajc Kejžar je še omenila, da se zdi, da se "ZDA same umikajo iz vodilne vloge v svetovnem trgovinskem sistemu, s čimer pa odpirajo prostor drugim državam". "Zahod postaja vse bolj neenoten, medtem ko vidimo zbliževanje ter okrepljeno povezovanje pri preostalih polih. 'Izguba Indije' bi bila precejšen udarec za ZDA," sklene.

Kaj še prinaša vrh?

Vrh pa ne bo imel le carinskega priokusa, saj nekatere druge države, kot sta Rusija in Iran, iščejo podporo za lastne bitke. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki trenutno jaha na valu diplomatskih uspehov, bo želel svetu med drugim pokazati, da vojskujoča se Moskva več ni osamljena v svetu.

 

Getty Images

Predsednik Putin bo na Kitajskem ostal tudi po vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje, saj se bo 3. septembra udeležil vojaške parade v Pekingu. Na največjem tovrstnem dogodku v zadnjih šestih letih, katerega priprave so v zadnjih tednih ohromile življenje v prestolnici, bo Ljudska armada (PLA) pokazala, ali je sposobna izpeljati njeno najpomembnejšo nalogo – pripojitev Tajvana, kot smo pisali v četrtek.

Iran, ki ga bo v Tianjinu zastopal predsednik Masud Pezeškian, pa bo, kot je to neuspešno želel storiti na julijskem vrhu držav BRICS v Braziliji, želel pridobiti podporo na plečih nedavne vojne z Izraelom. Ko je Izrael napadel Iran, je SCO denimo napade ostro obsodila, pri čemer pa se je Indija od izjave uradno distancirala.

"Usmerjenost iranske zunanje politike proti vzhodu je sledila širšemu premiku znotraj svetovnega reda k večji stopnji večpolarnosti," je za Deutsche Welle povedal Hamid Talebian, strokovnjak za Iran na Nemškem inštitutu za globalne in regionalne študije. ''Teheran je še posebej stavil na ta globalni premik glede na svojo izolacijo in napete odnose z Zahodom,'' je poudaril Talebian.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar