Član sveta ECB Mārtiņš Kazāks: Junija verjetni rezi obrestnih mer

Pričakovanja, da bo Evropska centralna banka (ECB) na redni junijski seji po skoraj dveh letih prekinila obdobje višjih ključnih obrestnih mer in jih začela nižati, so vse glasnejša. Na podlagi podatkov so ta tudi utemeljena in zato ena najbolj vročih tem v pogovorih z oblikovalci monetarnih politik, kar smo tudi slišali na konferenci, ki jo je Mednarodni denarni sklad (MDS) organiziral skupaj z Banko Slovenije. 

Prvi rezi 'precej verjetni' 

Guverner latvijske banke in član sveta ter razširjenega sveta ECB Mārtiņš Kazāks je na vprašanje Bloomberg Adria, ali lahko kar koli ustavi nižanje ključnih obrestnih mer, ki je napovedovano junija, previdno odgovoril, da je še vedno treba počakati na podatke o majski inflaciji. A je glede na trenutne razmere "precej verjetno, da se bodo junija začeli prvi rezi obrestnih mer". S tem, kot pravi, bi umaknili varovalko za nekatere negativne scenarije, in sicer 25 baznih točk, ki smo jih dodali minuli september. "Ker se ti negativni scenariji niso uresničili, imamo še en razlog več za to, da junija ukrepamo," dodaja.

Alfred Kammer, direktor evropskega oddelka Mednarodnega denarnega sklada je na konferenci za Bloomberg Adria povedal, da je na podlagi trenutnih podatkov o inflaciji njihovo priporočilo ECB jasno: "V zadnjem letu vidimo jasno umirjanje stopnje inflacije, h kateri so pripomogle padajoče cene energentov in tudi ukrepi monetarne politike." Kammer zato pričakuje, da bo ECB v začetku naslednjega leta dosegla ciljno dvoodstotno inflacijo. "Od junija se lahko začne sproščanje restriktivne monetarne politike," se strinja z latvijskim guvernerjem.

Kammer tudi meni, da prihodnji mesec pričakujejo nižanje obrestnih mer za 25 bazičnih točk, v nadaljevanju pa enaka nižanja na četrtletni ravni vse do septembra 2025, ko bi obrestne mere dosegle "nevtralnega 2,5 odstotka".

 

Ciljna inflacija na vidiku, a z nižanji obrestnih mer ne velja hiteti 

Negotove geopolitične razmere lahko zanihajo trenutne trende umirjanja stopnje inflacije in tega se zavedajo tudi institucije. Ob predstavitvi poročila o finančni stabilnosti je podpredsednik ECB Luis de Guindos dejal, da "geopolitična tveganja še vedno zamegljujejo obete za finančno stabilnost".

Zato tudi Kazāks poudarja, da v tem trenutku ni jasno dolgoročnih smernic za nižanje obrestnih mer. Te bodo tudi v prihodnje oblikovali na podlagi rednih podatkov, saj se je tovrstna politika po besedah sogovornika izkazala za uspešno. 
Ob vprašanju, ali lahko obrestne mere v prihodnje (tudi po morebitnem junijskem nižanju) zaradi potencialnih zaostrovanj geopolitičnih razmer in globalne makroekonomske slike pomembno zanihajo navzgor ali navzdol, je Kazāks dejal, da na podlagi trenutnih podatkov meni, da so trenutno obrestne mere dosegle svoj vrh.  

"Trenutni izhodiščni scenariji kažejo, da se postopoma približujemo ciljni dvoodstotni stopnji inflacije, torej postopoma lahko začnemo zniževati obrestne mere. Poudarjam, da  moramo biti pri tem previdni. Zniževanje mora potekati postopoma in pri tem ne smemo hiteti."

Reforme boljša rešitev kot fiskalno zategovanje 

Velik javni dolg, na katerega opozarja tudi Evropska komisija skrbi Evropsko centralno banko. V poročilu o finančni stabilnosti so zapisali, da so evropske vlade ranljive za zunanje pretrese, če pride do potreb za povečevanje porabe javnega denarja. 

Kazāks pravi, da je raven javnega dolga pomembna za določanje odpornosti držav na različne šoke. Pri tem dodaja, da je eden od načinov za zmanjševanje dolga fiskalno zategovanje, ki je pomemben dejavnik. A meni, da so veliko boljši načini za doseganje tega strukturne reforme, večja produktivnost in močnejša gospodarska rast. Evropsko gospodarsko rast bi pomagali okrepiti tudi kapitalski trgi in bančna unija.