Lani so varčevalci v slovenske vzajemne sklade vložili za 338,25 milijona evrov neto vplačil, kar je 40 odstotkov več kot leta 2022, a še vedno za tretjino manj kot v rekordnem letu 2021, ko je bilo vplačanih 460 milijonov evrov. Skupna vrednost sredstev v upravljanju se je povečala za 18 odstotkov, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). "Lansko leto je bilo za celo slovensko industrijo vzajemnih skladov zelo dobro," je ocenil Blaž Bračič, član uprave NLB.
Neto vplačila (pozitivna razlika med prilivi in odlivi) v vzajemne sklade so decembra lani obsegala 28,5 milijona evrov, kar je najmanj po avgustu 2023. Opazen pospešek pa so dobila v drugi polovici leta, ko so borzni indeksi rasli proti rekordnim vrednostim.
Oktobra in novembra je bilo tako za več kot 45 milijonov vplačil, kar je največ od novembra 2021. Najmanj neto vplačil je bilo aprila, in sicer slabih 11 milijonov evrov. Na mesečni ravni je bilo letos v povprečju 28,2 milijona evrov neto vplačil.
Preberi še
Umetna inteligenca v finančnem sektorju: 'Kreditov še ne odobrava'
'Generativni jezikovni modeli ne bodo nadomestili upravljavcev premoženja.'
01.01.2024
Vzajemni skladi: V prvih osmih mesecih bolje kot lani, a pod rekordi
Vrednost premoženja v vzajmenih skladih je ostala nad 4,5 milijarde evrov.
09.10.2023
Vzajemni skladi ob polletju: Letos četrtina več neto vplačil kot lani
Največ vplačil je bilo ravno junija, ko so ta presegla 28,6 milijona evrov.
18.07.2023
Lanski izzivi na kapitalskih trgih poslovanja DZUjev niso prizadeli
Vsi vzajemni skladi z zelo redkimi izjemami so lansko leto končali z negativno donosnostjo.
19.05.2023
"Leto 2023 je bilo za vlagatelje uspešno, saj so kapitalski trgi v večini dosegli nadpovprečno donosnost," pravi Goran Djuratović, direktor sektorja finančnega svetovanja in trženja v Generali Investments.
Največ povpraševanja po tehnoloških skladih
Praviloma v času debelih krav zanimanje za borzo raste. Če smo bili v letu 2022 priča negativnim trendom tako na delniških kot obvezniških trgih po vsem svetu ‒ kar se zgodi le redko ‒ pa je bilo lani ravno obratno, rasla je vrednost obeh naložbenih razredov.
"Z donosi skladov lani smo bili zelo zadovoljni, saj je na začetku leta med vlagatelji še prevladoval pesimizem, na koncu leta pa je večina skladov beležila pozitivne donosnosti," je pojasnil Sašo Ivanović, direktor področja upravljanja investicijskih skladov v Triglav Skladih. Najdonosnejši so bili skladi z večjim deležem ameriških naložb in tehnoloških podjetij.
Dogajanje na borznih trgih ima namreč vpliv na izbiro naložb, zato ne preseneča, da je bilo lani veliko povpraševanja po naložbah v tehnološkem sektorju. "Lani smo opazili zlasti povečano povpraševanje po delniških skladih, kar pomeni nekolikšen odmik od preteklih let, ko so bili vlagatelji bolj konservativni in v večji meri posegali po uravnoteženem skladu," je dejal Bračič.
Podobno opažajo tudi pri Generali Investments, tudi pri njih so vlagatelji preteklo leto opravili največ vplačil v delniške sklade, ki svoja sredstva vlagajo globalno v razvite trge (ZDA, EU, Japonska …). "Panožno pa je bilo največ povpraševanja po skladih, ki vlagajo v tehnološka, farmacevtska in podjetja dolgotrajne oskrbe," pojasnjuje Djuratović.
Prav tako so tudi v Primorskih skladih lani v skladu z dogajanjem na trgu prejeli največ vplačil v delniške sklade.
Lani je med glavnimi ameriškimi indeksi največ pridobil ravno tehnološki indeks Nasdaq, njegova vrednost se je povečala za 45 odstotkov. Med tehnološkimi velikani pa so denimo delnice Meta Platforms poskočile za 170 odstotkov, Nvidie za več kot 220 odstotkov.
Tudi pri Infond skladih je bil najbolj priljubljen tehnološki delniški podsklad, proti koncu leta pa se je z bistvenimi spremembami v vrednotenju obvezniških naložb povečalo tudi zanimanje za obvezniški podsklad Infond Kratkoročne obveznice – EUR. Obveznice so namreč za vlagatelje postale zanimive, potem ko je ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) v zadnjem četrtletju začela omenjati premik v denarni politiki.
"Očitno se je apetit vlagateljev po tveganju povečal, prav tako pa je na spremenjene navade vplivalo dejstvo, da so bile obvezniške naložbe zaradi rasti obrestnih mer v zadnjem času kar na udaru," meni Bračič.
Letos oči uprte v gibanje obrestnih mer
"V letu 2024 pričakujemo, da bo zanimanje za varčevanje v vzajemnih skladih še raslo. Slovenci imamo namreč še vedno občutno preveč konservativno sestavo prihrankov in postopno spoznavamo, da so tudi bolj donosne alternative od varčevanja v bančnem depozitu in/ali nogavicah," opozarja Bračič. Če bodo obrestne mere leta 2024 spet začele padati, bo to po besedah Bračiča še dodatna spodbuda za varčevanje v vzajemnih skladih.
Z njim se strinja tudi Djuratović, pri čemer poudarja, da bo letos eno večjih tveganj za borzne trge dogajanje na svetovnem geopolitičnem parketu, saj bodo predsedniške volitve v ZDA, poteka vojaški konflikt v Ukrajini in Gazi, pa tudi napadi in prekinitve na ustaljene trgovske poti.
Tudi v Triglav Skladih za letošnje leto pričakujejo nadaljevanje pozitivnega trenda tako pri delnicah kot pri obveznicah, kar pomeni še eno uspešno leto pri poslovanju skladov. "Seveda se na finančnih trgih vselej pojavljajo tudi tveganja, vendar pričakujemo, da bodo ta vplivala zgolj na nihajnost znotraj leta, na koncu pa bodo donosnosti skladov pozitivne," menijo v Triglav Skladih.
Za letos so v Triglav Skladih bolj naklonjeni vlaganju na razvite delniške trge in cikličnim panogam, obveznice pa bodo zaradi pričakovanega nižanja obrestnih mer po njihovih besedah prav tako verjetno pridobivale vrednost.
.webp){kind=icon}
