Zakaj je tokratni rekord indeksa S&P 500 lahko dober znak za vlagatelje (mnenje)

Richard Driehaus, pokojni čikaški upravljavec premoženja, ki je pomagal uveljaviti strategijo vlaganja v delnice z močnim zagonom (momentum investing), se ni strinjal z uveljavljenim pravilom "kupi poceni, prodaj drago". "Prepričan sem, da je mogoče precej več denarja zaslužiti z nakupom po visokih cenah in prodajo po še višjih," je Jacku Schwagerju povedal v njegovi knjigi The New Market Wizards. Driehaus, ki je umrl leta 2021, je v zadnjih desetletjih večkrat dobil potrditev svojega pristopa, kar velja imeti v mislih tudi zdaj, ko je indeks S&P 500 dosegel novo rekordno vrednost.

Novi rekord je sledil 43 trgovalnim dnem oziroma približno dvema mesecema brez nove najvišje vrednosti. Vlagatelje je spodbudil večji optimizem glede mirovnih pogajanj z Iranom in možnosti nižjih cen surove nafte, če bi se ponovno odprla Hormuška ožina. Takšen preboj po več kot 40 trgovalnih dneh brez novega rekorda se je v zadnjih 30 letih zgodil še 22-krat. V več kot 70 odstotkih teh primerov je bil indeks S&P 500 šest in 12 mesecev pozneje višje kot ob samem preboju.

Nič ni povsem zagotovljeno, a trenutne razmere na trgu precej spominjajo na okolje, ki bi bilo pisano na kožo Driehausu.

Torkov preboj je z enega vidika še posebej obetaven: zaradi gibanja dobičkov, ki ga poganjata razmah umetne inteligence (AI) in vztrajna potrošnja v ZDA. Ne le da naj bi dobički v drugem četrtletju medletno zrasli za izjemnih 29 odstotkov, analitiki obenem z osupljivim tempom zvišujejo tudi napovedi dobička na delnico (EPS) za prihodnjih 12 mesecev. V mojem 30-letnem vzorcu se še nikoli ni zgodilo, da bi do preboja prišlo v času, ko so bile ocene EPS za 9 odstotkov višje kot tri mesece prej.

Toda vse to je pri teh vrednotenjih že vračunano v cene, kajne? Da in ne. Čeprav so se ocene prihodnjih dobičkov močno zvišale, je vrsta dejavnikov v večjem delu leta 2026 prispevala k znižanju terminskih količnikov P/E. Med njimi so vojna z Iranom, pomisleki glede denarne politike ter splošna negotovost glede tega, ali bodo podjetja na področju umetne inteligence lahko izjemno visoke naložbe pretvorila v dobiček. Terminski količniki P/E so glede na zgodovinska merila še vedno razmeroma visoki, vendar so zdaj nižji kot ob treh četrtinah prebojev, ki smo jih doživeli v zadnjih petih letih. Če so vam bile delnice konec leta 2025 všeč pri 23-kratniku dobička, bi vam morale biti zdaj še toliko bolj.

Tveganji sta v osnovi dva. Prvo je, da tudi če se bo šok zaradi vojne z Iranom res razpletel brez večjih posledic, ostaja ena stalnica predsedovanj Donalda Trumpa: nov pretres je vedno tik za vogalom. V 18 mesecih po vrnitvi v Belo hišo je sprožil dva večja padca trgov za 19 in 9 odstotkov, najprej zaradi carin ob "dnevu osvoboditve", nato še zaradi Irana. To ni ravno preprost dosežek na trgu s tako močnimi temeljnimi dejavniki. Zadnjič je pomemben preboj resnično izgubil zagon leta 2018, ko je Trump v prvem mandatu s svojimi geopolitičnimi potezami pretresal trge.

Drugo tveganje je, da začne popuščati zagon rasti dobičkov največjih tehnoloških podjetij, ki gradijo infrastrukturo za umetno inteligenco, med njimi tudi družb Alphabet Inc. in Meta Platforms Inc. Po tem mnenju je padec terminskih količnikov P/E opozorilni signal, ki ga analitiki na Wall Streetu še niso upoštevali. Takšen scenarij je mogoč, vendar bi vlagatelji precej lažje sprejeli upočasnitev rasti dobičkov z 29 na 20 odstotkov kot pa dejanski padec dobičkov.

V tem kontekstu velja zaključiti še z enim Driehausovim pregovorom, prav tako iz Schwagerjeve znamenite knjige o borzni modrosti: ne poskušajte ugibati, kdaj vstopiti ali izstopiti s trga. Bistvo ni v tem, da je ta preboj neizpodbitna nakupna priložnost, temveč da novi rekordi pogosto vodijo do novih rekordov, zgodovinski podatki pa niso naklonjeni tistim, ki skušajo biti prebrisani in prodati "na vrhu".

Ko je trg lani, le dva meseca po kaotični uvedbi carin ob "dnevu osvoboditve", znova dosegel rekordne vrednosti, so zaradi nerešenih političnih tveganj nakupi med rastjo delovali nepremišljeno. Za nazaj se je izkazalo, da so bili daljnovidni. Kot je dejal Driehaus: "Nauk je, da je kazen za to, da v napačnih dneh niste na trgu, zelo visoka, glede na človeško naravo pa so prav ti dnevi tisti, ko je večina ljudi najverjetneje zunaj trga."