Promet z ETF na domači borzi se je podvojil: kako je z likvidnostjo novih?

Promet s strukturiranimi produkti na Ljubljanski borzi se je v prvem polletju več kot podvojil. V prvih šestih mesecih leta je znašal 10,4 milijona evrov, leto prej pa 4,8 milijona evrov. Na domačem trgu se povečuje zanimanje za borzno trgovane sklade (ETF), hkrati pa je julija začel kotirati tudi prvi ETF slovenskega ponudnika, SLOTR.

Najmočnejši mesec za ETF je bil marec, ko je promet dosegel 4,66 milijona evrov (mimogrede: od marca letos je mogoče odpreti tudi individualni naložbeni račun), kar je zajemalo skoraj polovico celotnega polletnega prometa tega segmenta. V primerjavi z delnicami ostaja promet z ETF še vedno razmeroma majhen.

Skupni promet na Ljubljanski borzi je v prvih šestih mesecih leta znašal 426,9 milijona evrov, kar je 9,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del prometa še vedno ustvarijo lastniški instrumenti, predvsem delnice, pri katerih je promet dosegel 405,9 milijona evrov. Dolžniški instrumenti so ustvarili 10,5 milijona evrov prometa, kar je manj kot v prvem polletju lani.

Prvi ETF slovenskega ponudnika bo preizkus za likvidnost

Rast segmenta strukturiranih produktov je zlasti zanimiva zaradi novega domačega produkta. Prvi ETF slovenskega ponudnika, ILIRIKA SBITOP TR UCITS ETF, z oznako SLOTR, je na Ljubljanski borzi začel kotirati v začetku julija. Zanimanje vlagateljev je bilo v prvem mesecu spodbudno, od začetka kotacije 2. julija do 28. julija je ustvaril za približno 1,43 milijona evrov prometa. V tem obdobju je bilo opravljenih 567 poslov, skupni obseg trgovanja pa je znašal 138.234 enot.

Največ prometa je bilo ustvarjenega 3. julija, drugi trgovalni dan po uvrstitvi, ko je promet dosegel 152.530 evrov, opravljenih pa je bilo 60 poslov. Visok promet je bil tudi 20. julija, ko je znašal 138.342 evrov, ter 27. julija, ko je dosegel 119.284 evrov. Hkrati bo za nadaljnji razvoj produkta ključno, ali se bo obseg poslov ohranil tudi po začetnem zanimanju vlagateljev in kako učinkovito bo delovalo vzdrževanje likvidnosti, predvsem z vidika razpona med nakupno in prodajno ceno.

Pri tem bo ključno vprašanje, ali bo novi ETF poleg same uvrstitve na borzo dobil tudi dovolj dejanske likvidnosti. Pri borzno trgovanih skladih je namreč vzdrževanje likvidnosti posebno pomembno, saj vlagateljem omogoča, da lahko sklad kupijo ali prodajo po razmeroma predvidljivi ceni.

Kot je pojasnil Danijel Delač, član uprave pri InterCapital Securities, vzdrževalec likvidnosti stalno kotira ponudbo tako na strani nakupa kot na strani prodaje znotraj določenega razpona. "S tem se zožuje razlika med nakupno in prodajno ceno ter povečuje globina knjige naročil," pravi Delač.

Ključni učinek za vlagatelje je, da se olajša nakup ali prodaja instrumenta po sprejemljivi ceni, hkrati pa se zmanjšuje nihajnost znotraj posameznega trgovalnega dne. Vendar ima mehanizem tudi omejitve. "Vzdrževalec likvidnosti ne more ustvariti likvidnosti iz nič niti trgovati sam s seboj," opozarja Delač.

Borznim članom se vzdrževanje likvidnosti lahko izplača zaradi zaslužka na razliki med nakupno in prodajno ceno, večjega obsega trgovanja ter tesnejših odnosov z izdajatelji finančnih instrumentov. Vendar to ni brez tveganja: vzdrževalec trga mora biti pripravljen kupovati in prodajati tudi ob pomanjkanju ponudbe, zato lahko ob nenadnih premikih cen utrpi izgubo.

 

ETF: majhen trg, velika vloga vzdrževalcev likvidnosti

Podatki o vzdrževanju likvidnosti za prvo polletje kažejo, da je pri ETF-jih oziroma skladih z oznakami ICASH, ICBET, ICCRO, ICGRO, ICPOL in ICSLO vloga vzdrževalcev že zdaj zelo vidna. Pri teh instrumentih je bilo izpolnjevanje obveznosti praviloma zelo visoko, pogosto blizu ali nad 99 odstotki trgovalnega časa, povprečni razponi med nakupno in prodajno ceno pa so bili precej nižji kot pri večini posameznih delnic.

Najbolj izstopa ICSLO, slovenski delniški ETF InterCapitala. Promet prek vzdrževalca likvidnosti je v prvem polletju znašal približno osem milijonov evrov. Marca je bil zlasti visok, saj je vzdrževalec kupil za okoli 1,49 milijona evrov in prodal za približno 2,97 milijona evrov instrumentov.

Pri ETF-jih je zato vzdrževalec likvidnosti pogosto pomembnejši kot pri največjih slovenskih delnicah. Pri Krki, NLB ali Petrolu že obstaja širša baza vlagateljev in naravnega prometa, pri ETF-jih pa je vzdrževalec pogosto tisti, ki zagotavlja likvidnost. 

Največ prometa prek vzdrževalcev pri NLB, Krki in Petrolu

Pri delnicah je bilo največ prometa prek vzdrževalcev likvidnosti v prvem polletju pri NLB, Krki in Petrolu. Pri NLB je ocenjeni promet vzdrževalca znašal približno 15,2 milijona evrov, pri Krki približno 13 milijonov evrov, pri Petrolu pa približno 10,1 milijona evrov.

Sledijo Sava Re, Zavarovalnica Triglav, Salus, Cinkarna Celje in Telekom Slovenije. Pri večini večjih delnic so vzdrževalci likvidnosti svoje obveznosti izpolnjevali v zelo visokem deležu, pogosto v več kot 98 odstotkih, vendar so med posameznimi instrumenti opazne razlike.

Največje odstopanje med večjimi delnicami je Telekom Slovenije. Pri njem je bilo izpolnjevanje obveznosti vzdrževalca likvidnosti več mesecev nižje kot pri drugih večjih instrumentih. Marca je znašalo 89,81 odstotka, februarja 91,74 odstotka, aprila 93,87 odstotka, junija pa 93,43 odstotka.

Drugo odstopanje je Salus, kjer izpolnjevanje obveznosti ni problematično, je pa povprečni razpon med nakupno in prodajno ceno bistveno širši kot pri večini drugih večjih delnic. Marca je znašal 3,69 odstotka, maja 3,37 odstotka, junija pa 3,32 odstotka. Za vlagatelja to pomeni višji implicitni strošek trgovanja.