Banke v Sloveniji so znižale obrestne mere, ki jih ponujajo za vezane vloge (depozite), zaradi česar so varčevalci manj motivirani za vezavo prihrankov. Posledica je, da se je že tako visok delež vlog na vpogled zvišal na 86,3 odstotka vseh vlog gospodinjstev, ugotavlja Banka Slovenije. Če se izrazimo v denarju: konec marca letos so imela gospodinjstva pri bankah okoli 30 milijard evrov, od tega je skoraj 26 milijard vpoglednih vlog. To pomeni, da ta sredstva gospodinjstev v večini primerov niso obrestovana, če pa so, so praviloma daleč od tistih, ki jih ponujajo pri neobankah.
Revolut, fintech iz tujine, ki ga je na nedavnih dneh za investitorje omenjal tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, je med Slovenci najbolj popularen. Kot so nam pred časom odgovorili iz podjetja, beležijo 224 tisoč uporabnikov iz Slovenije. Morda se Slovenci res selijo k Revolutu, ker mislijo, kot je dejal šef NLB, " da nekatere prihodke skrijejo pred državo", morda pa tudi zato, ker tam lahko za svoj denar dobijo več obresti kot doma. Revolut brez vezave, v produktu Instant Access Savings, v brezplačnem paketu ponuja 1-odstotno obrestno mero, pri tem za sredstva do 100.000 evrov jamči Litva, je razvidno iz Revolutovih pojasnil. Nizozemska neobanka Bunq novim komitentom na nevezana sredstva ponuja 2,01 odstotka, medtem ko osnovna obrestna mera znaša 1,51 odstotka. Pri nemški trgovalni platformi Trade Republic vas nagradijo z dvema odstotkoma, pri N26 z 0,30 odstotka (obrestno mero si je moč zvišati z izbiro plačljivega paketa). V vseh primerih garancijo za varnost sredstev do 100.000 dajejo države, od koder fintechi prihajajo.
Čeprav se zaenkrat zdi, da gospodinjstev to niti ne gane, če sodimo po količini prihrankov na vpoglednih računih, Banka Slovenije opozarja: "Ob velikem obsegu prosto razpoložljivih prihrankov in čedalje večji stopnji digitalnega bančnega poslovanja se povečuje možnost obsežnega in hitrega premika vlog med bankami ali iz bančnega sistema, kar lahko povzroči nestabilnost njegovega financiranja."
Poleg globalne konkurence so za nekaj odlivov z bančnih računov gospodinjstev v Sloveniji poskrbele ljudske obveznice, ki so "donosnejša alternativa bančnemu varčevanju". Letos jih je država prodajala že tretjič. Nekaj bi k temu utegnili prispevati še individualni naložbeni računi (INR), ki jih je mogoče odpreti od marca letos (o bistvenih značilnostih smo pisali tukaj). "Vseeno v kratkoročnem obdobju ne pričakujemo večjega negativnega vpliva na obseg vlog gospodinjstev, saj odprtje individualnega naložbenega računa prinaša tudi omejitve za vlagatelje, dodatno stroškovno obremenitev ob odprtju in vodenju računa ter zahteva določeno finančno znanje vlagatelja za sprejemanje preudarnih naložbenih odločitev. Hkrati ima večina gospodinjstev razmeroma majhen obseg prihrankov v banki, ki so verjetno bolj kot alternativnim naložbam namenjeni zagotavljanju likvidnostne varnosti," so komentirali pri Banki Slovenije.
Podatki Finančne uprave RS (Furs) kažejo, da so Slovenci do 8. maja odprli 8.896 individualnih računov, kar je okoli dva tisoč več kot do 8. aprila. Če pogledamo na mesečni ravni: marca, ko jih je bilo mogoče odpreti, je bilo odprtih 6.105 INR računov, v celotnem aprilu je bilo dodanih 2.448, preostalih 343 pa maja. Podatki iz začetka maja nakazujejo, ob predpostavki, da bo takšen tempo rasti ohranjen in ne bo še naprej upadal, da bo ta mesec dodanih najmanj novih INR računov. Nekateri so še pred uvedbo dejali, da bi se jih lahko v prihodnjih obdobjih nabralo od 20 do 30 tisoč.
In tisti, ki so INR račun odprli, kaj počnejo z njimi? Odvisno koga vprašate. Aktivnost smo v začetku aprila, torej mesec dni po omogočanja odpiranje INR računov, ko je bilo odprtih slabih sedem tisoč INR računov, preverjali pri štirih ponudnikih (od šestih; dva, Generali Investments in JonatanMars ponujata le gospodarjenje s finančnimi instrumenti), odziv pa prejeli od BKS Bank, Ilirike in NLB. Register vseh ponudnikov najdete na spletni strani ATVP.
Pri BKS Bank je slaba tretjina vseh strank dosegla oz. izkoristila maksimalno možno letno vplačilo, medtem ko dobra tretjina vseh strank, še ni izvedla nikakršne aktivnosti v zvezi z odprtimi INR računi. Ko govorimo o delnicah, se najpogosteje odločajo za nakup večjih slovenskih izdajateljev, "ki predstavljajo kombinacijo finančnih, farmacevtskih, energetskih in zavarovalniških družb ter so tudi vse uvrščene v indeks SBITOP Ljubljanske borze". Večino, več kot 97 odstotkov vseh naložb strank v dolžniške vrednostne papirje (obveznice), predstavljajo naložbe v državne obveznice Republike Slovenije, med ETF-skladi pa se stranke odločajo pretežno za široko razpršene globalne ali regionalne delniške sklade, ki jih upravljajo večji mednarodni upravljavci premoženja.
"Največ INR računov odprejo, da bodo sami kupovali in upravljali svoj denar in razporejali prihranke," so nam takrat povedali pri Iliriki. Okoli desetina sredstva zaupa v upravljanje, tako da izberejo tip naložb in upravljanja z njihovim denarjem. Večina med njimi se odloči za večje delniške družbe, zelo malo pa bazični obvezniški način, nekje na sredini pa za mešani portfelj, deloma delnice (tako domače kot globalne), deloma obveznice.
Pri NLB na približno 40 odstotkov odprtih INR v začetku aprila še ni bilo izvedenih naložb oziroma aktivnosti v smislu nakupa finančnih instrumentov. "Približno 20 odstotkov odprtih INR je bilo uporabljenih za vpis tretje ljudske državne obveznice. Pri trgovanju pa opažamo, da je približno ena četrtina poslov izvedena na tujih kapitalskih trgih, medtem ko se približno tri četrtine trgovanja nanašajo na Ljubljansko borzo. To kaže, da vlagatelji za zdaj še vedno pretežno posegajo po domačem trgu, hkrati pa se del sredstev že usmerja tudi na razvite tuje trge," so sporočili iz NLB.
Alternative, tudi za tiste bolj konservativne, ki si želijo vsaj ohranjati vrednost svojega premoženja, so. Zakaj jih ne izkoristimo?
.webp){kind=icon}
