Kako stroškovno konkurenčna bosta nova ETF Ilirike

Ilirika Skladi bo na Ljubljansko borzo uvrstila dva nova ETF-sklada, s katerima želi slovenskim varčevalcem ponuditi cenejšo in bolj pregledno alternativo klasičnim vzajemnim skladom. Prvi bo sledil slovenskemu indeksu SBITOP, drugi globalnemu delniškemu trgu, oba pa bosta primerna tudi za vlaganje prek individualnega naložbenega računa (INR).

Predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger je dejal, da je ideja za uvedbo ETF nastala ob uzakonitvi individualnega naložbenega računa. Po njegovih besedah so želeli oblikovati produkt, ki bi bil učinkovit, pregleden in čim cenejši ter bi omogočil varčevanje tudi vlagateljem z manjšimi zneski.

Ilirika je Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) za licenciranje zaprosila oktobra, dovoljenje za oba sklada pa je dobila ta teden. Štemberger je ob tem ocenil, da je postopek trajal nerazumno dolgo, saj so sprva pričakovali, da bosta sklada začela kotirati že na začetku marca, ko so bili na voljo tudi INR. Kotacija na Ljubljanski borzi je predvidena najpozneje do 2. julija, po njegovih besedah pa potekajo še zadnje priprave. 

Foto Bobo

 

V Iliriki razmišljajo tudi o širitvi ETF na druge trge. Štemberger je napovedal, da bodo pristopili k Zagrebški borzi, kjer bi lahko bila sklada prisotna septembra. To bo odvisno predvsem od tega, kako bosta produkta sprejeta med slovenskimi varčevalci.

Dva sklada: slovenski in globalni

Ilirika bo vlagateljem ponudila dva ETF: Ilirika SBITOP TR UCITS ETF z oznako SLOTR in Ilirika Global UCITS ETF z oznako WORLD.

Prvi bo vlagateljem omogočal vlaganje v največje slovenske borzne družbe, drugi pa na globalne delniške trge. Po pojasnilih Primoža Hajdinjaka, izvršnega direktorja Ilirika Svetovanje, bo slovenski ETF fizično repliciral indeks SBITOP, kar pomeni, da bo kupoval delnice iz indeksa v enakih utežeh, kot jih ima indeks. Vlagatelj bo tako z enim nakupom dobil razpršitev v slovenski delniški trg.

Posebnost globalnega ETF je, da globalne izpostavljenosti ne bo gradil z neposrednim sledenjem indeksu MSCI World, temveč prek osmih izbranih ETF-skladov. V Iliriki pojasnjujejo, da je takšna struktura prilagojena pravilom individualnega naložbenega računa, saj zakon določa, da so lahko naložbe omejene na države OECD. Cilj je zato vlagateljem ponuditi globalno razpršitev, ki bo hkrati skladna z zahtevami za vlaganje prek INR.

Kakšni bodo stroški?

Upravljavska provizija bo pri obeh skladih znašala 0,60 odstotka. Celotni letni stroški bodo po predstavitvenih podatkih Ilirike znašali 0,94 odstotka pri slovenskem ETF in 1,29 odstotka pri globalnem ETF.

Ilirika pri tem poudarja primerjavo s klasičnimi vzajemnimi skladi, kjer so letni stroški upravljanja pogosto med dvema in 2,5 odstotka, celotni letni stroški pa med 2,3 in tremi odstotki. Po besedah Hajdinjaka razlika v enem letu morda ni velika, dolgoročno pa se pri donosu vlagatelja močno pozna.

Marko Verbajs iz Ilirike je pojasnil, da gre pri ETF prav tako za regulirane investicijske sklade, podobno kot pri vzajemnih skladih, glavna razlika pa je, da ETF kotirajo na borzi in se z njimi trguje kot z delnicami. Cena se zato oblikuje sproti na trgu.

Ilirika bo imela tudi vzdrževalca likvidnosti, in sicer Iliriko borznoposredniško hišo, s čimer želijo preprečiti večja odstopanja tržnega tečaja od vrednosti premoženja sklada. Število izdanih delnic ETF se bo spreminjalo glede na povpraševanje: če bo zanimanje večje, bo na voljo več delnic sklada in več sredstev v upravljanju, ob odlivih pa se lahko število delnic zmanjša.

Verbajs je dodal, da je globalni trg ETF v zadnjih letih močno zrasel. Po njegovih besedah se je trg med pandemijo koronavirusa podvojil, zdaj pa se približuje 14 tisoč milijardam dolarjev. V ZDA se sredstva vlagateljev že dlje časa prelivajo iz klasičnih vzajemnih skladov v indeksne sklade, saj pasivno upravljanje vlagateljem omogoča široko razpršitev ob nižjih stroških.

Po njegovih besedah je v analizah aktivno upravljani sklad pasivnega v povprečju presegel le v enem od 11 primerov, kar Ilirika vidi kot eno glavnih prednosti pasivnega vlaganja.

Konkurenca na Ljubljanski borzi

Na Ljubljanski borzi že kotirajo ETF družbe InterCapital, med njimi tudi ETF, ki sledi indeksu SBITOP TR. Stroški teh ETF se gibljejo med 0,15 in 0,90 odstotka.

Ilirikin slovenski ETF bo imel po predstavljenih podatkih celotne letne stroške 0,94 odstotka, kar je nekoliko nad stroški InterCapitalovega ETF na SBITOP TR, ki znašajo 0,88 odstotka. Ilirika pa ob tem stavi predvsem na domačo distribucijo, povezavo z individualnim naložbenim računom in možnost, da produkt približa slovenskim varčevalcem, ki doslej niso množično vlagali prek borze.

ETF bo mogoče kupiti prek borznih posrednikov, trgovalnega oziroma INR ter prek mobilne aplikacije Ilirika. Po Štembergerjevih besedah naj bi bila sklada najpozneje od 2. julija dostopna na Ljubljanski borzi. Pri Iliriki pričakujejo, da bosta ETF vlagateljem na voljo tudi prek drugih ponudnikov individualnih naložbenih računov, vendar jih morajo ti najprej vključiti v svojo naložbeno politiko.

Začetek ponujanja individualnih naložbenih računov je bil po besedah Štembergerja izjemen, nato pa se je zanimanje po zaostritvi geopolitičnih razmer nekoliko ustavilo. V zadnjem obdobju se povpraševanje znova povečuje, pri Iliriki pa opažajo tudi zanimanje družin z otroki. Štemberger pričakuje, da bi se lahko zanimanje do konca leta okrepilo, če ne bo novih večjih geopolitičnih pretresov.