Kam danes vložiti 10.000 in 50.000 evrov - kako bi slovenski upravljavci sestavili portfelj

Za vlagatelja, ki ima danes na voljo 10, 20 ali 50 tisoč evrov, slovenski upravljavci in analitiki ponujajo podobno osnovno sporočilo: dolgoročno jedro portfelja naj ostanejo delnice, razporeditev pa mora biti prilagojena starosti, obdobju vlaganja, ciljem, denarni rezervi in pripravljenosti na tveganje.

"Univerzalna sestava portfelja ne obstaja," pravi Lojze Kozole, analitik borznoposredniške hiše Ilirika. Po njegovih besedah so okvirni modeli koristni, a je najboljši portfelj tisti, ki je sestavljen za konkretnega vlagatelja in se skozi čas prilagaja razmeram na trgih.

Tudi Primož Čuček, skrbnik pri Triglavu Investments, poudarja, da je izhodišče dolgoročnega portfelja razpršitev. "Ne glede na višino vložka naj bodo jedro portfelja delniške naložbe, ki dolgoročno zagotavljajo največjo rast," pravi.

Pri 10 tisoč evrih preprosto, pri 50 tisoč več izbire

Kozole bi pri dolgoročnem vlagatelju z naklonjenostjo tveganju in z ločeno denarno rezervo dopuščal tudi v celoti delniški portfelj. Pri 10 tisočakih bi večino sredstev namenil globalno razpršenemu delniškemu ETF. Pri 20 tisoč evrih bi približno polovico namenil ETF, drugo polovico izbranim delnicam. Pri vložku v višini 50 tisoč evrov pa bi ETF namenil največ 20 odstotkov, približno 60 odstotkov izbranim tujim delnicam in 20 odstotkov kakovostnim slovenskim družbam.

"Slovenske delnice so lahko smiseln dodatek za vlagatelje, ki iščejo dividendni dohodek, vendar ne morejo nadomestiti globalne razpršitve," razmišlja Kozole, a opozarja: "Domači trg je majhen, sektorsko ozek in manj likviden, zato naj bo predvsem dopolnitev portfelja."

Čuček bi portfelj sestavil bolj uravnoteženo: približno dve tretjini bi namenil delniškim naložbam, preostanek pa obveznicam oziroma instrumentom s fiksnim donosom, likvidnim sredstvom ali depozitom. Manjši dodatek zlata lahko po njegovem deluje kot zaščita v obdobjih povečane negotovosti ali inflacijskih pritiskov.

Skupni pogled obeh poznavalcev je, da večji znesek ne spremeni nujno osnovne strategije, omogoča pa več neposrednih naložb, boljšo razpršitev in natančnejše upravljanje.

Zakaj delnice ostajajo jedro

Kozole delnice vidi kot možnost dolgoročne zaščite pred inflacijo. Delnice pomenijo lastništvo v podjetjih, ki lahko višje stroške postopoma prenašajo v cene svojih izdelkov in storitev. "Vlagatelji so tako udeleženi pri rasti prihodkov in dobičkov podjetij," pojasnjuje analitik.

NLB Skladi ocenjujejo, da cikel rasti globalnih dobičkov ostaja obrnjen navzgor, kar je dobra osnova za pozitivno delniško leto 2026. Večina svetovnih gospodarstev ostaja v ekspanziji, rast pa je geografsko razpršena in ne sloni le na eni državi ali regiji.

Najmočnejši med večjimi indeksi je letos japonski Nikkei z več kot 31-odstotno rastjo (vse osrednje borzne indekse na svetu smo primerjali tukaj). V Evropi sta v ospredju italijanski FTSE MIB s 16,03 odstotka in španski IBEX 35 z 11,56 odstotka, medtem ko sta nemški DAX in francoski CAC 40 precej bolj zadržana.

Ameriški indeksi so letos pozitivni, a ne ekstremno: S&P 500 je letos zrasel za 8,73 odstotka, za vlagatelja, ki donos meri v evrih, pa je donos večji, 11,8 odstotka, ker je v tem obdobju dolar pridobil glede na evro. Nasdaq je pridobil skoraj desetino vrednosti v dolarjih, gledano v evrih pa je donos skoraj 13-odstoten.

ZDA, tehnologija in industrija

Geografsko največji poudarek ostaja pri ZDA. Čuček poudarja, da so razviti trgi, predvsem ameriški, ključni nosilci globalne rasti zaradi inovativnosti, globine kapitalskega trga in tehnološkega napredka.

Tudi NLB Skladi dajejo prednost ameriškim delnicam. Njihov osrednji scenarij predvideva višje vrednosti delniških tečajev konec leta, pri čemer kot podporo navajajo rast produktivnosti, nižje cene surove nafte in možnost, da se pričakovanja znova premaknejo v smer zniževanja obrestnih mer v ZDA.

Sektorsko Kozole največjo izpostavljenost namenja informacijski tehnologiji in industriji, saj ju podpirajo umetna inteligenca, digitalizacija, avtomatizacija ter večja vlaganja v infrastrukturo in proizvodne zmogljivosti. Čuček ob tehnologiji omenja še zdravstvo in industrijo, defenzivni sektorji pa naj bi imeli vlogo stabilizatorja portfelja.

AI ni več samo tehnološka zgodba

Najpomembnejša investicijska tema ostaja umetna inteligenca, vendar se po ocenah NLB Skladov zgodba širi iz največjih tehnoloških imen v infrastrukturo. Investicijski valovi AI se selijo k ozkim grlom: računski moči, pomnilniku, omrežjem, energiji in hlajenju.

Zato NLB Skladi med zanimive uvrščajo polprevodnike, tehnološko opremo, baker, rudarstvo, investicijsko blago in farmacijo. Po drugi strani so manj naklonjeni potrošnji, energetiki in programski opremi, kjer vidijo večja tveganja pri vrednotenjih oziroma dobičkih.

NLB Skladi opozarjajo, da evropsko okrevanje ostaja šibko, zaostajanje v produktivnosti in inovacijah glede na ZDA pa se povečuje. Zato dajejo prednost posameznim zgodbam, ne celotni regiji.

V Evropi so jim všeč obramba, infrastruktura, industrija, Poljska in Nizozemska. Obrambo vidijo kot eno najmočnejših evropskih strukturnih tem, Nizozemsko pa kot največjo tehnološko zgodbo v Evropi zaradi izpostavljenosti polprevodnikom in globalnemu AI-ciklu. Manj pozitivni so do avtomobilske industrije, kemikalij ter širše do Nemčije in Francije.

Azija: Japonska, Koreja in Kitajska z različnimi zgodbami

Med azijskimi trgi NLB Skladi opozarjajo na Japonsko, Južno Korejo in Kitajsko, vendar selektivno. Pri Japonski poudarjajo korporativno revolucijo: podjetja množično odkupujejo lastne delnice in dvigujejo dividende, regulatorji pa pritiskajo na bolj učinkovito uporabo kapitala.

Južna Koreja je zanimiva zaradi polprevodniškega cikla. NLB Skladi opozarjajo na strukturno pomanjkanje DRAM- in NAND-pomnilnika do leta 2028, močne revizije dobičkov in nizka vrednotenja, a tudi na tveganje visoke koncentracije, saj Samsung in SK Hynix skupaj zajemata več kot polovico indeksa.

Kitajska ostaja bolj tvegana. Priložnosti vidijo v AI-čipih, podatkovnih centrih, energetski infrastrukturi in industriji, med tveganji pa ostajajo šibek potrošnik, nepremičnine in presežna ponudba.