Ameriška centralna banka že desetletja velja za zadnji steber finančne stabilnosti. Ob večjih krizah je uporabila različne ukrepe, od zniževanja obrestnih mer in odkupovanja državnih obveznic do zgodovinske odločitve med pandemijo, ko je začela kupovati ETF podjetniških obveznic. Zato se vse pogosteje postavlja vprašanje, ali bi lahko v eni od prihodnjih kriz naredila še korak dlje in začela kupovati tudi ETF, vezane na delniške trge. Takšna poteza bi lahko trajno spremenila način, kako vlagatelji dojemajo in se odzivajo na borzne padce.
Čeprav to danes ne sodi v pristojnosti ameriške centralne banke, analitiki Bloomberga Intelligence opozarjajo, da se je ameriški finančni sistem v zadnjih desetletjih močno spremenil. Borza ni več samo prostor, kjer trgujejo profesionalni vlagatelji in velike finančne institucije. Postala je eden ključnih mehanizmov, prek katerega Američani varčujejo za pokojnino in ustvarjajo svoje premoženje. Gibanje delniških trgov tako neposredno ali posredno vpliva na finančno varnost več kot polovice prebivalcev ZDA, ta delež pa bi se lahko še povečal, če bo program Trump Accounts pritegnil milijone novih vlagateljev. Zaradi tega postaja ločnica med ohranjanjem finančne stabilnosti in zaščito vrednosti delnic vse bolj zabrisana.
Borza postaja temelj ameriškega pokojninskega sistema
Primerjava z razmerami pred 50 leti pokaže, kako korenito se je spremenila vloga delniškega trga. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo lastnikov delnic le okoli deset odstotkov Američanov, danes pa ima naložbe v delnicah približno 55 odstotkov prebivalstva, večinoma prek pokojninskih skladov, vzajemnih skladov in ETF.
Ta sprememba je posledica večdesetletnega preoblikovanja ameriškega pokojninskega sistema. Tradicionalne pokojnine z vnaprej določenimi izplačili postopoma nadomeščajo pokojninski načrti 401(k), individualni pokojninski računi (IRA) in druge oblike varčevanja, pri katerih naložbeno tveganje v celoti prevzame posameznik. Finančna varnost vse več Američanov je zato odvisna predvsem od gibanja na kapitalskih trgih, ne več od vnaprej zagotovljenih pokojninskih prejemkov.
Ker se ta odvisnost povečuje, je borza za številna ameriška gospodinjstva postala skoraj tako pomembna kot program socialne varnosti (ali s tujko Social Security). Po zdajšnjih ocenah bi se njegove rezerve lahko izčrpale že v prihodnjem desetletju. V takšnih razmerah zgolj tradicionalni kazalniki vrednotenja, kot je razmerje med ceno delnice in dobičkom (P/E), ne zadoščajo več za razumevanje dogajanja na trgih. Ne upoštevajo namreč širših strukturnih sprememb, ki deloma pojasnjujejo, zakaj se delniški trgi niso odzvali tako, kot so pričakovali številni analitiki.
Več vlagateljev pomeni tudi večji politični pritisk
Naraščajoče število vlagateljev spreminja tako strukturo kapitalskega trga kot tudi odnos države do njega. Medtem ko je bilo vlaganje v delnice nekoč predvsem domena premožnejših posameznikov in profesionalnih vlagateljev, danes večji borzni pretres neposredno vpliva na milijone gospodinjstev, katerih pokojninski prihranki so vezani na vrednost njihovih naložb. Zaradi tega bo pritisk na oblikovalce gospodarske politike neizogibno naraščal. Več je volivcev, katerih finančna prihodnost je odvisna od uspešnosti kapitalskih trgov, težje je dopustiti dolgotrajen in globok padec borz brez posredovanja ali vsaj jasnega signala podpore.
K nadaljnjemu širjenju kroga vlagateljev naj bi prispeval tudi program Trump Accounts (slovensko bi jim rekli Trumpovi računi). Vsak otrok, rojen v Združenih državah, bi v okviru programa prejel začetno državno naložbo v višini tisoč dolarjev v široko razpršene delniške ETF. Starši in delodajalci bi lahko nato ob davčnih olajšavah na račun vsako leto vplačali do pet tisoč dolarjev, številna velika podjetja pa so že napovedala dodatne prispevke. Po ocenah bi program lahko pritegnil približno 25 milijonov novih vlagateljev in vsako leto na ameriški delniški trg usmeril do 12 milijard dolarjev svežega kapitala. Če se bodo napovedi uresničile, bi lahko do konca desetletja v delnice vlagalo že skoraj 80 odstotkov Američanov.
Najbogatejši Američani največ vlagajo na borzo
Spremembe ne vplivajo le na srednji razred. Delniški trg je postal tudi glavni vir premoženja najbogatejših Američanov. Po podatkih Bloomberga Intelligence najbogatejši odstotek prebivalstva obvladuje približno polovico celotne tržne kapitalizacije ameriških delnic, zato gibanje borz močno vpliva na vrednost njihovega premoženja.
Pomembna izpostavljenost delniškim trgom je značilna tudi za tiste, ki oblikujejo ameriško gospodarsko politiko. Predsednik ZDA Donald Trump je multimilijarder, finančni minister Scott Bessent je svoje premoženje ustvaril kot vlagatelj, guverner ameriške centralne banke Kevin Warsh pa je pred prevzemom funkcije prijavil premoženje, vredno več kot 100 milijonov dolarjev. Tudi večina članov ameriškega kongresa sodi med milijonarje. Če k temu dodamo še dejstvo, da se je količina denarja v ameriškem gospodarstvu v zadnjem desetletju približno podvojila, dobimo sistem, v katerem so premoženje gospodinjstev, finančni položaj volivcev in osebno premoženje odločevalcev vse tesneje povezani z dogajanjem na borzi. V takšnem okolju je tudi pripravljenost oblasti, da dopusti dolgotrajno obdobje padanja delniških trgov, vse manjša.
Fed je meje svojega delovanja že večkrat premaknil
Na prvi pogled se zdi zamisel, da bi ameriška centralna banka nekoč kupovala tudi delniške ETF, precej skrajna. Toda zgodovina kaže drugačno sliko. Skoraj vsaka večja finančna kriza je razširila nabor ukrepov, ki jih je Fed pripravljen uporabiti za stabilizacijo gospodarstva in finančnih trgov. Po svetovni finančni krizi leta 2008 je začel obsežno odkupovati državne obveznice, med pandemijo leta 2020 pa prvič tudi ETF podjetniških obveznic. Ukrepi, ki so se še nekaj let prej zdeli nepredstavljivi, so v izrednih razmerah postali del njegovega odziva.
Bloomberg
Podobni, ponekod celo bolj radikalni ukrepi že obstajajo v Aziji. Japonska centralna banka že vrsto let neposredno kupuje delniške ETF, kitajske državne institucije pa so ob večjih borznih padcih večkrat izvedle obsežne nakupe ETF, da bi umirile razmere na trgih. Čeprav se pravni in institucionalni okvir na Japonskem in Kitajskem bistveno razlikuje od ameriškega, oba primera kažeta, da neposredno državno poseganje na delniške trge ni več samo teoretična možnost.
Ali bi Fed lahko ustvaril še en precedens?
Federalne rezerve trenutno nimajo mandata za zaščito visokih cen delnic niti za neposredno podporo kapitalskim trgom. Njihove uradne naloge so ohranjanje stabilnosti cen, polne zaposlenosti in finančne stabilnosti. Kljub temu bi se meja med varovanjem finančnega sistema in zaščito delniških trgov hitro zabrisala, če bi globok in dolgotrajen upad borz začel resno ogrožati pokojninske prihranke.
Vlagatelji že računajo na pomoč države
Morda pomembnejše vprašanje od tega, ali bo Fed dejansko začel kupovati delnice, je, ali vlagatelji že verjamejo, da bo država posredovala ob velikem padcu trgov. Takšno prepričanje se kaže v stalnih prilivih v pasivne ETF-sklade, ki so ostali odporni tudi med prejšnjimi korekcijami, pa tudi v neuradni anketi, v kateri je večina od več kot tisoč vlagateljev navedla, da pričakuje državno posredovanje ob naslednji večji razprodaji.
Povedano drugače, del trga že deluje s predpostavko, da obstaja zaščitna mreža. Zato nekateri analitiki menijo, da se naslednji Fedov ukrep za podporo trgom morda ne bo začel z nakupi ETF, temveč že s prepričanjem vlagateljev, da bi bil takšen poseg, če bi postal nujen, tako rekoč neizogiben.
Zakaj je to pomembno za vlagatelje
To vprašanje v resnici ni samo razprava o mandatu ene centralne banke, temveč neposredno vpliva na to, kako vlagatelji ocenjujejo tveganja. Če bo trg vse bolj računal na to, da bi Fed v skrajnem primeru lahko omejil globino in trajanje padca, lahko pričakovanje državne podpore deluje kot dodatna varovalka med tržnimi pretresi.
To bi lahko pomenilo hitrejše okrevanje po nenadnih padcih in manjšo verjetnost, da bi kratkoročni šok prerasel v dolgotrajen medvedji trg. Vendar ima takšna logika tudi resna tveganja. Če bi vlagatelji začeli verjeti, da bo država vedno posredovala, bi to lahko spodbudilo pretirano prevzemanje tveganj in dodatno napihovanje vrednotenj – pojav, znan kot moralni hazard.
Ukrep, ki blaži padce, lahko zato hkrati odloži in poglobi neravnovesja, ki se kopičijo v ozadju.
Bloomberg
Morebitni Fedovi nakupi delnic bi odprli tudi vprašanja, ki presegajo samo gibanje cen delnic: kdo bi odločal, katere družbe in sektorje bi centralna banka kupovala, ali bi takšen poseg izkrivljal tržno oblikovanje cen in ali bi oslabil disciplino, s katero trg kaznuje slabo vodena podjetja. Zato bi takšen ukrep verjetno ostal skrajni ukrep, namenjen le scenariju, v katerem bi velik padec trgov začel resno ogrožati širšo finančno stabilnost.
Vlagatelji bi morali zato ameriški trg opazovati iz širše perspektive. Ta vse bolj deluje kot neuradni pokojninski sistem največjega svetovnega gospodarstva, zaradi česar politični in institucionalni interes za njegovo stabilnost narašča neodvisno od klasičnih kazalnikov precenjenosti. To ne pomeni, da korekcij ne bo, vendar bi bila njihova globina in trajanje v prihodnje lahko vse bolj odvisna od tega, kako politično in družbeno sprejemljivo bo dovoliti, da trajajo.
.webp){kind=icon}
