Najdonosnejše borze v 2026: kje je Slovenija?

Medtem ko geopolitične napetosti, vojna v Iranu in energetska kriza pritiskajo na svetovne trge, nekatere borze v letu 2026 beležijo izjemne donose. Najuspešnejše azijske borze žene hitra rast podjetij s področja umetne inteligence, medtem ko najuspešnejši afriški indeksi sledijo izboljšanim makroekonomskim obetom.

Pregledali smo najdonosnejše državne borzne indekse sveta in kaj poganja njihovo rast.

Južna Koreja: Navdušenje nad umetno inteligenco

Najuspešnejši državni borzni indeks tega leta je Kospi, delniški indeks Južne Koreje. Do zaprtja v torek je Kospi od začetka leta v lokalni valuti pridobil kar 68,73 odstotka. Samo v aprilu je zabeležil 31-odstotno rast, kar je najvišja mesečna rast po januarju 1998.

Vzpon indeksa Kospi poganjajo predvsem tehnološke delnice, povezane z razcvetom umetne inteligence, zaradi česar je južnokorejska borza lažje utrpela udarec vojne v Iranu. V ospredju borze sta težkokategornika iz sektorja pomnilnika Samsung Electronics in SK Hynix, ki sta se zgolj prejšnji mesec podražila za 60 oziroma 35 odstotkov. Delnice proizvajalcev pomnilniških čipov zajemajo 50 odstotkov uteži v korejskem borznem indeksu.

Trenutna vrednost indeksa Kospi je dobrih 7.200 točk, pri čemer je banka JPMorgan Chase osnovno ciljno vrednost sredi maja postavila na 9.000 točk, optimistični scenarij pa na 10.000. Goldman Sachs medtem ciljno vrednost postavlja pri 9.000 točkah.

Čeprav bodo tehnični kazalniki kratkoročno znova delovali prenapeti, "ključni temelji trga za zdaj ostajajo na pravi poti - razmere v ciklu pomnilniških čipov, reforme upravljanja in tematska rast", so v zapisu navedli strategi JPMorgana pod vodstvom Mixa Dasa. "V teh edinstvenih okoliščinah menimo, da je še naprej smiselno ostati pozicioniran za nadaljnjo rast, in ne prehitevati s pričakovanji konca cikla." Strategi menijo, da bi lahko naslednji dve leti zaznamoval vzdržen cikel rasti na področju pomnilniških čipov.

Steve Brice, globalni direktor za naložbe pri Standard Chartered, je dejal, da se v prihodnjih tednih povečuje tveganje za popravek. "To je zdaj zelo prenatrpana naložba, zato nas kratkoročni popravek sploh ne bi presenetil," je dejal v intervjuju za Bloomberg TV.

Tajvan: Navdušenje nad umetno inteligenco 2.0

Podobna zgodba kot v Južni Koreji se odvija tudi na Tajvanu. Referenčni indeks tajvanske borze TAIEX je letos pridobil kar 38,7 odstotka v lokalni valuti, tajvanski delniški trg pa je aprila prehitel kanadskega in tako postal šesti največji na svetu.

Rast tajvanske borze poganjata predvsem izjemno poslovanje podjetij, povezanih z umetno inteligenco, in hitra rast lokalnega velikana na področju polprevodnikov Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC), katerega delnica je v 2026 v lokalni valuti narasla za okoli 39 odstotkov. TSMC zajema skoraj 45 odstotkov lokalnega indeksa.

Borzni indeks otoka si je hitro opomogel od začetnih izgub v prvih tednih vojne proti Iranu. Po poročanju Bloomberga je razpoloženje vlagateljev izboljšalo tudi splošno okrevanje azijskih delnic ter zgodovinsko srečanje med kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in voditeljem tajvanske opozicije Cheng Li-wunom.

"Ključna ozka grla na področju umetne inteligence so se znatno zmanjšala, številne od najbolj kritičnih točk v vrednostni verigi pa ostajajo na Tajvanu," je v aprilu za Bloomberg povedal Vikas Pershad, upravitelj portfelja azijskih delnic pri M&G Investments.

Bloomberg

 

Izrael: Vojna je dobra za posel

Najdonosnejši borzni indeks bližnjevzhodne regije je izraelski indeks Tel Aviv 35 (TA-35), ki spremlja 35 delnic z najvišjo tržno kapitalizacijo na telavivski borzi. Letos je v lokalni valuti pridobil 18,89 odstotka vrednosti.

Rast so v začetku leta (in vojne proti Iranu, ki ga je Izrael začel z ZDA) poganjale predvsem obrambne delnice, kot je Elbit Systems, pozneje pa se je zaradi razcveta umetne inteligence težišče preselilo k izraelskim tehnoloških podjetjem.

Po poročanju Bloomberga sta približno dve tretjini rasti indeksa TA-35 od začetka vojne v Iranu prispevali družbi Tower Semiconductor in Nova, ki sta ključna člena v dobavnih verigah ameriških in azijskih proizvajalcev čipov.

Rast izraelske borze je podprta tudi s krepitvijo lokalne valute, saj se je šekel to pomlad okrepil na najvišjo raven od leta 1994, deloma tudi zaradi pritoka tujega kapitala v delnice. K temu zagonu sta prispevala tudi šibkejši dolar in izraelski trg, na katerem prevladujejo tehnološka podjetja, je poročal Bloomberg.

Norveška: Skokovito zvišanje cen fosilnih goriv

Evropske delnice letos zaostajajo za svojimi azijskimi in ameriškimi konkurenti. Evropske borze so namreč zaradi vojne v Iranu, pomanjkanja vodilnih podjetij na področju umetne inteligence, nove energetske krize in ameriških carin pod večjimi pritiski.

Najbolj donosen državni borzni indeks stare celine je norveški indeks OBX, ki je v lokalni valuti v letu 2026 pridobil 25,59 odstotka. Indeks OBX sestavlja 25 najbolj likvidnih delnic, ki kotirajo na borzi v Oslu. Norveške delnice so za vlagatelje atraktivne tudi zato, ker praviloma izplačujejo visoke dividende, navaja portal Bidget.

Rast norveškega indeksa je letos neposredno povezana z visokimi cenami nafte, ki se od začetka vojne v Iranu gibljejo nad 100 dolarji za sod severnomorske nafte brent. Energetska podjetja namreč zajemajo ogromen delež indeksa borze v Oslu in približno tretjino skupne tržne kapitalizacije vseh družb, ki kotirajo na borzi.

Največje norveško podjetje po tržni kapitalizaciji je naftna družba Equinor, ki je v 67-odstotni državni lasti. Equinor je za prvo četrtletje 2026 poročal o prilagojenem dobičku na delnico v vrednosti 1,48 dolarja, kar je za 46,5 odstotka preseglo konsenzualno oceno agencije Zacks v vrednosti 1,01 dolarja. Čisti dobiček se je povečal za 124,2 odstotka v primerjavi s 66 centi v enakem četrtletju lani.

George Osodi/Bloomberg

 

Gana in Nigerija: Afriška tigra

Na afriški celini izstopata dve cvetoči borzi, obe v Zahodni Afriki. Prva je borza v Gani, katere indeks GSE Comp je v letu 2026 pridobil 63,26 odstotka v lokalni valuti, druga je nigerijska borza, katere indeks ASI je v lokalni valuti pridobil 61,75 odstotka.

Ganski indeks letos poganja kombinacija izboljšanih makroekonomskih obetov, kot so nižja inflacija, nižje obrestne mere in stabilizacija po letih dolžniške in valutne krize. Zaradi znižanja obrestnih mer centralne banke so delnice privlačnejše v primerjavi z naložbami s fiksnim donosom, medtem ko so znaki večje stabilnosti valute in močnejših deviznih rezerv podprli razpoloženje vlagateljev, piše portal African Markets.

Velik del rasti ganskega indeksa so vodile finančne družbe. Zanimanje tujih vlagateljev so pritegnile predvsem večje banke, med njimi GCB Bank, Ecobank Ghana, Standard Chartered Ghana in Access Bank Ghana. Analitiki pri tem opozarjajo, da je borzna rast še vedno močno odvisna od nadaljnjega zniževanja inflacije, verodostojnosti ekonomske politike in stabilnosti lokalne valute, kot navaja Reuters.

Nigerijska borza medtem cveti zaradi skoka v ceni surove nafte, ki je glavno izvozno blago najbolj naseljene afriške države. Zaradi geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu se je okrepilo zanimanje vlagateljev za naftne družbe v zgodnji verigi – torej za sektor raziskovanja in proizvodnje.

Kot delniško najbolj donosne nigerijske naftne družbe v 2026 se izpostavljajo družbe Seplat, Aradel in Oando. Nigerijski naftni in plinski sektor je aprila zabeležil 128-odstotno rast vrednosti delnic, kot navaja portal Nairametrics. Hkrati so se v Nigeriji izboljšali tudi obeti bank, izpostavljenih tamkajšnjemu naftnemu in plinskemu sektorju.

Analitiki menijo, da so v zadnjih mesecih k boljšemu razpoloženju glede nigerijskih naložb prispevali pričakovanja višjih dobičkov podjetij, stabilnost valute in izboljšana likvidnost na deviznem trgu, poroča Business Insider Africa. Tržna kapitalizacija nigerijske borze je v sredini maja dosegla mejnik 160 bilijonov nigerijskih nair, kar je približno 116 milijard ameriških dolarjev.

Afrika se vse hitreje uveljavlja kot eno izmed glavnih naložbenih območij med nastajajočimi trgi. Od leta 2020 več kot polovica najhitreje rastočih svetovnih gospodarstev namreč prihaja prav s te celine. Demografija, urbanizacija in postopna industrializacija ustvarjajo temelje za rast, vendar bo pot ostala neenakomerna in podvržena političnim, valutnim in institucionalnim tveganjem, kot smo pisali v letošnji analizi afriških borznih trgov.

Panama: Prvak Severne in Južne Amerike

Najbolj donosen ameriški borzni indeks v letu 2026 je indeks BVPS, ki spremlja največja podjetja Paname. Do sredine maja je v lokalni valuti pridobil 20,35 odstotka. Rast panamskega referenčnega indeksa odraža prepričanje vlagateljev, da država okreva po gospodarskem udarcu zaradi zaprtja rudnika bakra Cobre Panama, enega največjih odprtih rudnikov na svetu, ki so ga leta 2023 zaprli zaradi protestov lokalnih prebivalcev.

Mednarodni denarni sklad (MDS) za Panamo v letu 2026 napoveduje 3,8-odstotno realno rast BDP in le 1,4-odstotno inflacijo. Ugodni so tudi obeti Panamskega prekopa, prihodki katerega so se v proračunskem letu 2025 povečali za 14,4 odstotka, število prehodov pa je poskočilo za 19,3 odstotka, je poročal Reuters.

Kako se s tem primerja Slovenija?

Indeks SBITOP je v koledarskem letu pridobil 19,75 odstotka. Slovenski borzni indeks je leta 2026 presegel donosnost številnih evropskih indeksov, vendar likvidnost ostaja ena ključnih težav SBITOP-a, ki ima po letošnji vključitvi Salus in Vzajemna 11 članov.