Koliko zaslužijo slovenski managerji in kdo ni dobil variabilnega dela

Pripravili smo analizo prejemkov managerjev, ki vodijo slovenske družbe tudi z več kot milijardo evrov prihodkov in na stotine milijonov evrov čistega dobička. Nekaterim med njimi plača raste bistveno hitreje, kot plače povprečnim Slovencem. Eden med njimi beleži kar 32-odstotno rast prejemkov v enem letu. Ni pa plača rasla vsem. Nekateri so namreč lani imeli manj prejemkov kot v letu 2023, razkrivajo letna poročila.

V prvi kotaciji ljubljanske borze je osem družb. To so (po abecednem vrstnem redu) Cinkarna Celje, Krka, Luka Koper, NLB, Petrol, Sava Re, Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav. Vse naštete družbe so lani ustvarile čisti dobiček, največ ga je ustvarila Skupina NLB – 530 milijonov evrov. So pa hkrati tudi edini, ki se jim je čisti dobiček v primerjavi z letom prej zmanjšal (za šest odstotkov). S 356 milijoni evrov je na drugem mestu Skupina Krka, sledita Skupina Petrol (146 milijonov evrov) in Skupina Triglav (131 milijonov evrov). Ali se to izraža v prejemkih direktorjev?

Predsedniki uprav, ki vodijo osmerico prvokotacijskih družb, so bili lani nagrajeni z vsaj šestmestno številko, največji med njimi pa tudi s sedemmestno (bruto). Najvišji prejemki so, sodeč po podatkih, objavljenih v letnih poročilih družb (zadnje med njimi so jih objavile konec prejšnjega tedna), pripadli predsedniku uprave Krke Jožetu Colariču – 1,58 milijona evrov bruto. Sledita mu šef največje slovenske banke NLB Blaž Brodnjak (1,01 milijona evrov) in Aleš Skok, ki vodi Cinkarno Celje (388 tisoč evrov).

Letna poročila razkrivajo, da je najmanjše bruto prejemke lani prejel predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak, in sicer 199 tisoč evrov. Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper, je za svoje delo prejela 243 tisoč evrov, Marko Jazbec iz Save Re pa 293 tisoč evrov. Vse prejemke, tudi šefa Petrola Saša Bergerja in prvega moža Zavarovalnice Triglav Andreja Slaparja, navajamo v spodnji grafiki.

To so lanske številke. V primerjavi z letom prej, torej z letom 2023, so prejemki najhitreje rasli predsedniku uprave NLB Brodnjaku, povečali so se za skoraj 32 odstotkov. Z zavidljivo rastjo prejemkov, več kot 26-odstotno, se lahko pohvali tudi Skok iz Cinkarne Celje, Colariču, ki sedi na čelu novomeškega farmacevta, so se v enem letu zvišali za dobrih 14 odstotkov.

 

 

Enomestno rast prejemkov sta zabeležila Košak (7,20 odstotka), pod slovenskim povprečjem pa je ostal Jazbec (2,89 odstotka). Glede na do zdaj navedene prejemke v letnih poročilih je manj kot leto prej prejel le Slapar, ki sedi na čelu Zavarovalnice Triglav (-5 odstotkov). 

Predsednika uprav Luke Koper Kržan in Petrola Berger sta mandat prevzela med letom 2023, zato prejemkov nismo mogli primerjati.

Kaj vse sestavlja prejemke predsednikov uprav

Po popisu iz letnih poročil lahko strnemo, da so prejemki predsednikov uprav slovenskih družb iz prve kotacije ljubljanske borze sestavljeni iz nespremenljivega (fiksnega) in spremenljivega (variabilnega) dela, pa tudi bonitet, dodatnih pokojninskih zavarovanj in drugih prejemkov. V nadaljevanju se bomo osredotočili le na fiksni in variabilni del prejemkov, na katera praviloma odpade največji delež prejemkov.

Predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek, tudi nekdanji predsednik nadzornikov NLB, zagovarja variabilno nagrajevanje. Pred časom je za Bloomberg Adria dejal: "Plačila uprav samo s fiksnimi zneski niso ustrezna. Člani uprave imajo naloge, ki jih morajo izpolniti, in večja motivacija je pozitivna za uspešnost družbe. V Združenju nadzornikov Slovenije smo prepričani, da je takšno nagrajevanje boljše kot s fiksnimi plačami."

 

 

Daleč največji fiksni del prejemkov (plače) ima predsednik uprave NLB. Na letni ravni je znašal 753 tisoč evrov bruto (tri četrtine njegovih celotnih prejemkov). To je okoli 29 odstotkov več od prvega zasledovalca, prvega moža Krke (582 tisoč evrov). Colarič sicer kraljuje po višini variabilnega dela, ki znaša 996 tisoč evrov. Njegov spremenljivi del plače je celo tako visok, da tudi če seštejemo vse variabilne dele šefov drugih sedmih družb prve kotacije, ne dosežejo niti polovice tega zneska.

Edini brez variabilnega dela

Poleg Colariča je po variabilnem delu opaznejši predsednik uprave Petrola, saj ni prejel variabilnega dela (čistega dobička je bilo skoraj sedem odstotkov ali deset milijonov evrov več kot leto prej). V letnem poročilu družbe navajajo: "Variabilni del plačila članom uprave za uspešnost poslovanja skupine Petrol v poslovnem letu 2023 in nagrajevanje članov uprave za dosežene rezultate v letu 2023 s strani nadzornega sveta družbe še ni bil obravnavan in tako v letu 2024 tudi ne izplačan. Enako velja tudi za variabilni del za leto 2024."

Kaj je razlog, da ga še niso obravnavali, niso navedli. Zato smo za pojasnila zaprosili tudi družbo Petrol, od koder so nas usmerili na podatke, zapisane v letnem poročilu, posredovali pa so nam tudi povezavo do dokumenta Politika prejemkov članov organov vodenja in organa nadzora. Iz tega je razvidno, da variabilni prejemki lahko znesejo tudi več kot fiksni, vendar se v tem primeru izplačilo presežnega dela odloži za obdobje vsaj enega leta.

Petrol je sicer v prvi polovici meseca na spletnem portalu ljubljanske borze SEOnet objavil, da je nadzorni svet zaradi sklepanja najemne pogodbe za skladiščenje naftnih derivatov – strokovna mnenja kažejo na ocenjeno škodo v višini 11,42 milijona evrov – zadolžil upravo, da izvede vse aktivnosti za povračilo nastale škode od odgovornih nekdanjih članov uprave.

Tudi za Slaparja v letnem poročilu Triglava navajajo dodatne obveznosti: več kot 54 tisoč odloženih variabilnih prejemkov (nagrade, bruto) in skoraj 19 tisoč fiksnih prejemkov (bruto) ter povračil stroškov, skupaj torej malce več kot 73 tisoč evrov. Skoraj 13 tisoč odloženih prejemkov (druga polovica nagrade) v letnem poročilu navaja Luka Koper za Kržana, Sava Re pa za Jazbeca 18 tisoč evrov.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar