Trump s čipi Nvidie matiral Xija. Mu bo ta potopil Wall Street?

"Čip, o katerem govorimo, H20, je zastarel," je ob vnovični sprostitvi prodaje Nvidie in AMD na kitajskem trgu sredi avgusta dejal ameriški predsednik Donald Trump. "Kitajska ga že ima v drugačni obliki in z drugim imenom, a ga ima," je še povedal predsednik. S tem je želel po eni strani poudariti, da ZDA s sprostitvijo trgovine z najpomembnejšim blagom 21. stoletja v tekmi s Kitajsko ne popuščajo, po drugi pa, da bodo tako lažje obvladovale razvoj svoje ekonomske tekmice.

Je ameriško omejevanje Kitajske prek vzvoda dobave sodobne tehnologije lahko učinkovito? "Omejitve dostopa do naprednih čipov in tehnologij lahko upočasnijo kitajski razvoj v nekaterih strateških sektorjih, kot so superračunalniki in umetna inteligenca (AI), vendar ne morejo zavreti domačega razvoja," ocenjuje član uprave Generali Investments Sašo Šmigić.

A s tovrstnimi dvomi glede dolgoročne vzdržnosti strategije Američanov očitno ne odvračajo od njihovih načrtov. "Kitajcem želimo prodati dovolj, da njihovi razvijalci postanejo odvisni od ameriške tehnologije, to je naša logika," je še zadnje dvome o ameriških načrtih s čipi za pogon AI razblinila izjava trgovinskega ministra Howarda Lutnicka.

Poleg prodaje ne najnovejše tehnologije naj bi bili ti opremljeni še s stikalom za daljinski odklop, kar sproža pomisleke glede kitajske državne varnosti. Družba je navedbe sicer zanikala, a maja je republikanski senator Tom Cotton v ameriškem predstavniškem domu predstavil predlog zakona, ki bi od proizvajalcev zahteval, da v čipe za AI vključijo prav takšne varnostne mehanizme za daljinsko upravljanje in sledenje njihove lokacije.

Soodvisnost

Načrti ameriške administracije, ki naj bi razvoj umetne inteligence po napovedih postavila v središče prihodnje razvojne petletke, so v Pekingu naleteli na pričakovano srdit protiodziv – omejevanje uporabe Nvidijinih čipov H20 v vladnih organih in pričakovanja, da ti za svoje potrebe odslej naročajo izdelke domačih proizvajalcev, kot je Huawei. Družba DeepSeek je skoraj sočasno predstavila novo različico svojega klepetalnika V3, pri tem pa eksplicitno navedla, da je bil ta prirejen za delo in učenje na kitajskih čipih.

Kitajska vlada je s tem nazorno pokazala, da je pripravljena stopnjevati tekmo, predvsem pa, da je odvisnost obojestranska. Medtem ko je Kitajska tehnološko odvisna od ameriške tehnologije AI, so ZDA poslovno – in ekonomsko – odvisne od dostopa do obsežnega in nenasitnega azijskega trga. "Nvidia je v prejšnjem fiskalnem letu tam ustvarila 17 milijard dolarjev prihodkov, kar je 13 odstotkov vseh prihodkov iz prodaje," pravi Domen Kregar iz borznoposredniške hiše Ilirika. Ameriške sprostitve trgovine s čipi zato odpirajo "ključen trg za podjetje", je povedal upravljavec premoženja. Ob vnovičnem odprtju kitajskega trga si je podjetje letos od prodaje obetalo okoli 16 milijard dolarjev, navaja New York Times.

Politolog in poznavalec ZDA Tomaž Deželan meni, da Kitajska v tej tekmi na dolge proge ni v podrejenem položaju: "Xi Jinping je sposoben to tekmo precej bolj stopnjevati kot Trump," pravi, "predvsem zaradi tega, ker Kitajci vidijo to zaostrovanje kot neposreden napad na državo, kar jih identitetno krepi."

Umik trgovinskih omejitev za Nvidio in AMD, ki sta za to primorana Beli hiši plačati 15-odstotni pristojbinski davek na skorajda monopolni dostop do drugega najpomembnejšega trga, namreč ne bi mogel priti ob primernejšem času tudi za gospodarstvo ZDA.

Dvomi o njegovem zdravju so v času slabitve makroekonomskih kazalnikov začeli naraščati. To je vlagatelje na Wall Streetu pregnalo iz sektorja tehnoloških delnic, kot je Nvidia. Prejšnji torek je delnica dobrih štiri tisoč milijard dolarjev vrednega podjetja zdrsnila pod 21-dnevno drseče povprečje. 

Dobre novice za ustavitev napredovanja zdrsa v razprodajo je prinesel govor predsednika centralne banke Fed Jeroma Powlla v Jackson Holu. V negotovih razmerah brbotajoče inflacije in razpok na trgu dela se pač pojavlja vse več ocen, da je ameriški delniški trg precenjen in tako na robu korekcije. Nervozo trgov je vsaj do sredine septembra pomiril Powell, ki je bolj ali manj potrdil četrtinski rez. A v isti sapi dejal, da Fed opušča leta 2020 uvedeno prilagodljivo "ciljanje povprečne inflacije" in vrnitev k cilju dvoodsotne inflacije. To pa pod vprašaj postavlja drugi rez, ki ga trgi s precejšnjo gotovostjo pričakujejo še v preostanku leta. 

Posledični petkov borzni skok zato ne pomeni, da kritični glasovi, ki opozarjajo, da so cene delnic na Wall Streetu od aprila, ko so po carinskem dnevu osvoboditve dosegle dno, prehitro in previsoko odskočile, niso upravičeni. Pomisleki letijo predvsem na sektor tehnologije, ki ob upoštevanju samo veličastnih sedem obsega že dobrih 30 odstotkov referenčnega indeksa S&P 500, medtem ko je 10 družb z največjo tržno kapitalizacijo še pred desetletjem sestavljal manj kot 15 odstotkov indeksa. Delnica Nvidie je k rasti indeksa S&P 500 od aprilskega upada prispevala več kot 180 točk, kar je več kot katerakoli druga delnica. 

 

Sistemsko tveganje

Odvisnost ZDA od tehnološkega sektorja, ki raste na račun vse bolj majave obljube o eksploziji AI, ni samo tržna, ampak – kar je v tekmi s Kitajsko še neugodneje – tudi sistemska in ekonomska.

Približno šestina dvoodstotnega povečanja BDP ZDA v zadnjem letu izhaja iz naložb v računalniško in komunikacijsko opremo, vključno s čipi in podatkovnimi centri. Če k temu dodamo nadgradnje omrežja za napajanje modelov AI ter vrednost intelektualne lastnine same programske opreme, ocena The Economista kaže, da je prispevek tega razcveta k realni rasti BDP v zadnjem letu celo 40-odstoten. Ob tem je treba opozoriti, da tehnološki sektor predstavlja le nekaj odstotkov vsega BDP ZDA.

Nvidia bo v negotovih tržnih in geoekonomskih razmerah, ki neposredno vplivajo na njeno poslovanje, o svoji poslovni kondiciji v drugem četrtletju poročala v sredo. Zapiranje kitajskega trga s strani Pekinga je zato idealno tempirano tudi z vidika Kitajske: da ZDA prizadene tam, kjer Washington najbolj boli, to pa je v sektorju tehnologije.

Analitiki sicer predvidevajo, da bodo Nvidijini rezultati za drugo četrtletje pokazali 47-odstotno rast dobička oziroma dolar dobička na delnico, prodaja pa naj bi se povečala za 53 odstotkov, na 45,8 milijarde dolarjev. S tem naj bi odrinili dvome o rasti delnice, ki se je od maja podražila za približno 30 odstotkov.  

Toda gre za napovedi, ki še ne upoštevajo tektonskih geoekonomskih premikov zadnjega tedna ali dveh. Po izdaji priporočila kitajske vlade, naj domača podjetja in državni organi ne uporabljajo čipov H20, je Nvidia v petek svojim dobaviteljem komponent sporočila, naj nehajo dobavljati sestavne dele za čipe. To pomeni, da je kitajski trg za ameriška tehnološka podjetja znova zaprt.

To se je pokazalo tudi na kitajskih delniških trgih. V petek so na borzi v Hongkongu delnice družbe Semiconductor Manufacturing International Corp. – največjega kitajskega proizvajalca čipov – zrasle za 11 odstotkov. Delnice druge največje kitajske družbe za izdelavo čipov, Hua Hong Semiconductor, pa so se podražile za 17 odstotkov. Podobno so delnice družbe Cambricon Technologies, ki velja za izzivalca Nvidie na kitajskem trgu čipov za AI, na šanghajski borzi zrasle za 20 odstotkov.

Ameriški analitiki sicer trdijo, da je morebiten izpad Kitajske že upoštevan v tržnih modelih, kot je za Bloomberg povedal Cantor Fitzgerald, analitik CJ Muse. Toda račun brez krčmarja je utemeljen na domnevi Lutnicka, da bo Kitajska svojo infrastrukturo AI gradila na platformi Nvidie. Kar je daleč od izvršenega dejstva. 

 

Silovit napredek

Kakšna sploh je dejanska tehnološka razvitost dobavne verige kitajskih proizvajalcev? Šmigić meni, da so za zdaj res še v zaostanku, vendar pa prednost Američanov hitro usiha. "Trenutno so za najnaprednejše čipe Kitajci sicer odvisni od tujih izdelkov in opreme, a sami ogromno vlagajo v domačo proizvodnjo ter raziskave in razvoj". Poznavalci tehnologije ocenjujejo, da so čipi H20 v primerjavi s kitajsko konkurenco za 40 odstotkov zmogljivejši pri operacijah za učenje modelov AI.

Na kitajski strani pa ni samo velikan Huawei, pojavljajo se tudi drugi igralci. Pred kratkim je vstop v tekmo za zmogljive čipe napovedal tudi kitajski koncern Xiaomi, ki je konec maja predstavil svoj prvi čip xring O1 v velikosti treh nanometrov. Družba, ki se ukvarja z izdelavo vsega, od potrošniške tehnike, gospodinjskih aparatov do električnih vozil, je doslej uporabljala tehnologijo ameriških proizvajalcev Qualcomm in MediaTek.

Zdaj pa se tudi sama podaja v tehnološko tekmo, saj je napovedala, da bo v prihodnje v razvoj lastnega naprednega čipa namenila skoraj sedem milijard dolarjev. Huawei je bil na drugi strani doslej zmožen izdelati čipe v velikosti sedem nanometrov. "Srednjeročno bi lahko bistveno zmanjšali (Kitajska, op. a.) odvisnost, čeprav bo za zdaj omejevanje delovalo kot zaviranje, ne blokada," pravi Šmigić.

Tudi če bi ZDA kratkoročno uspelo omejiti kitajski tehnološki razvoj, je to po oceni poznavalca tvegano, saj spodbuja Kitajsko, da pospeši razvoj lastnih zmogljivosti in išče alternativne dobavitelje, kar dolgoročno zmanjšuje učinkovitost omejitev. Ameriška strategija v odločujoči geoekonomski tekmi 21. stoletja je tvegana tudi po oceni Kregarja, saj dolgoročno obstaja tveganje, da bo Kitajska zato dosegla tehnološki preboj in morda celo prevlado na trgu.